pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum - begosumnost
Z izrečeno sodbo sodišča prve stopnje oziroma sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba obtoženčeve zagovornice, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
Če izpodbijana odločba nima razlogov o kazenski odgovornosti obdolženca, torej utemeljitve oblike krivde, s katero naj bi bilo očitano mu kaznivo dejanje storjeno, je s tem storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZSKZDČEU člen 30, 30/2, 32. Evropska konvencija o izročitvi člen 17.
nalog za prijetje in predajo - sočasni nalog ter zahteva za izročitev - okoliščine, ki se upoštevajo pri odločitvi, kateri državi se bo zahtevana oseba predala
ZSKZDČEU zavezuje sodišče, da pri odločanju, kateri državi se bo zahtevana oseba predala oziroma izročila, ustrezno upošteva vse okoliščine primera, pri čemer nekatere izmed teh tudi primeroma našteva. Tudi Evropska konvencija o izročitvi zavezuje zaprošeno državo pogodbenico, da odloči ob upoštevanju vseh okoliščin in še zlasti relativne resnosti in kraja zagrešitve kaznivih dejanj, datumov prošenj, državljanstvo zahtevane osebe in možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006552
ZKP člen 371, 371/1-11, 392, 392/5. KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP-1 člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče – malomarnost – odločba o kazenski sankciji - prehod za pešce
Prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče obtoženca ne ekskulpira.
Obtoženčeva vožnja ni bila v skladu s predpisi (približevanje prehodu za pešce, kjer ima pešec absolutno prednost, brez potrebne previdnosti in prilagoditve hitrosti), zato tudi protipredpisno ravnanje pešca (ki je tudi sam opustil potrebno previdnost pri prečkanju ceste) ne izključuje obtoženčeve odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006480
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 158, 158/1.
pravice obrambe – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen storilca
Kaznivo dejanje razžalitve je moč storiti le naklepno, vendar zadošča zavest storilca, da bodisi z besedami ali drugimi dejanji stori nekaj, kar predstavlja razžalitev ali negativno vrednostno oceno drugega. Ni treba, da bi storilec imel namen, da drugega razžali, temveč je pomembno le, da je razžalitev objektivno podana in da se storilec tega zaveda ter hote tako ravna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – uradni zaznamek o izjavi osumljenca – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče bo zavrnilo dokazne predloge, če ti niso pravno relevantni (so torej brezpredmetni), če so očitno neprimerni, če gre za dokaze s katerimi bi se ugotavljala notorna dejstva, če stranka ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti v obstoj in pravno relevantnost predloga ali če ni obrazložila svojega dokaznega predloga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006429
ZKP člen 358, 358-4, 369, 371, 371/1-11, 395, 398. KZ člen 111, 112, 208. KZ-1 člen 90, 201.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – zastaranje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Meje preizkusa sodbe v pritožbenem postopku pred sodiščem druge (tretje) stopnje določi pritožnik s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali delno in z navedbo pritožbenih razlogov - v obrazložitvi pritožbe je pritožnik dolžan konkretno navesti v čem vidi pomanjkljivosti sodbe glede dejanskih in pravnih vprašanj in vsako pritožbeno trditev tudi obrazložiti s konkretnimi dejstvi.
Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe ter drugih vlogah, pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev in ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi v ustnem izražanju.
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob ugotovljeni visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja je zadoščeno pogoju, da je pripor neogiben ukrep za odvrnitev te nevarnosti ter kot najhujši poseg v osebno svobodo tudi v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obtožencu.
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – preizkus pripornih razlogov – begosumnost – predčasno prestajanje kazni
Položaj obtoženca, ki je oddan pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni, je specifičen - čeprav je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, je še vedno obtoženec s statusom pripornika in ne obsojenec.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
V prvem odstavku 78. člena ZKP je določeno, da se z denarno kaznijo kaznuje (med drugimi naštetimi udeleženci postopka) tudi oškodovanec kot tožilec, če v vlogi žali sodišče. V primeru takega ravnanja ni odločilno vprašanje, ali se je postopek začel, ker že sama vloga, ki jo stranka postopka naslovi na sodišče, ne sme biti žaljiva.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 392, 392/7. URS člen 20.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob izkazani visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja in obtoženkini vztrajnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje, so zagovorničini pomisleki o nezmožnosti ponovitve kaznivega dejanja, neutemeljeni.
ZKP člen 331 – 335, 355, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 380, 382, 392. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - pravice obrambe - zaslišanje priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - nedovoljen dokaz - razlogi za sum - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je tisto, ki mora v okviru svoje kontrolne funkcije izvesti dokaze na obravnavi, saj samo odloči katere dokaze bo izvedlo zato, da bo preizkusilo v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Povedano drugače, kontrolna funkcija sodišča druge stopnje, ko se odloči, da opravi obravnavo zaradi presoje pravilnosti dejanskega stanja v sodbi sodišča prve stopnje in utemeljenosti vložene pritožbe, je ravno v tem, da po neposredni izvedbi tistih dokazov, o katerih je podvomilo v pravilno oceno, presodi, ali so dokazi pravilno ocenjeni in na podlagi njih sprejeti pravilni dokazni zaključki.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pripor – odločanje sodišča druge stopnje o podaljšanju pripora – pravnomočnost – izvršitev odločb
Po pravnomočnosti sodbe odločanje o priporu ni več dopustno, saj se status pripornika spremeni v status obsojenca, za katerega veljajo določbe o izvršitvi kazni zapora.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče druge stopnje ni ponovilo vseh že izvedenih dokazov in na glavno obravnavo ni povabilo vseh prič in izvedencev, ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo po drugem odstavku 380. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006062
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev – izključitev protipravnosti - namen storilca - varstvo upravičenih koristi - izrekanje žaljivih dejstev - žaljivost
Protipravnost razžalitve po tretjem odstavku 158. člena KZ-1 ni izključena le v primeru varstva lastnih (obdolženčevih) pravic oziroma upravičenih koristi, temveč je treba šteti za upravičen interes v smislu navedene zakonske določbe vsak interes, ki ne nasprotuje pravu in splošno veljavnim etičnim načelom, gre torej lahko za osebni ali javni interes, pri čemer je pomembno, da je uveljavljen na primeren način.
Izključitev protipravnosti ob pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1 ugotavlja sodišče v vsakem posameznem primeru, vendar le, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Očitek sodnici o zlorabi uradnega položaja in nepoštenem delu pri opravljanju sodniške službe ne omogoča zaključka o zgolj neprimernem izražanju ali kritiki pritožnika ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku.