KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006024
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v ravnanju obtoženca ni mogoče ugotoviti takšne intenzitete in oblike izvrševanja nasilja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo za spravljanje obeh oškodovank v podrejen položaj, eden izmed ključnih zakonskih znakov obtožencu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini ni dokazan in ga je treba oprostiti obtožbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – nedovoljeni dokazi – zaslišanje prič – privilegirana priča – zaslišanje obdolženca – navzočnost na seji – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – sprememba obtožbe – idealni stek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – obravnava pred sodiščem druge stopnje – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazna ocena – odločba o stroških postopka
Če sodišče druge stopnje izvede obravnavo, v zadevi ponovno sodi, vendar le v okviru kontrolne funkcije, ter zato tudi samo v okviru procesnega gradiva, ki ga je za sojenje uporabilo sodišče prve stopnje. Zato na obravnavi ni potrebno izvesti tistih dokazov, v katerih dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe, pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev ter ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi ustnem izražanju.
disciplinsko kaznovanje udeleženca v postopku – žalitev v vlogi
Uporabljeni izrazi („prokleti Hitlerjanci“) pomenijo zlorabo pravice do svobode izražanja in ne omogočajo zaključka o zgolj neprimernem izražanju pritožnice ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku, temveč predstavljajo žalitev, ki zahteva disciplinsko kaznovanje – kaznovanje z denarno kaznijo.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005614
ZKP člen 392, 392/5. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Spravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.
Sorazmernost se pri silobranu ocenjuje v okviru zakonskega pogoja neizogibne potrebnosti obrambe. Gre za dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih, subjektivnih in objektivnih okoliščin primera, kot so na primer način in sredstva izvajanega napada, razmerje telesnih moči med napadalcem in napadenim, razpoložljive možnosti ubraniti se napadu, razburjenost ali siceršnje čustveno stanje napadenega ipd.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zasliševanje prič - anonimna priča - zaščita priče - zaščitni ukrepi - čas odreditve
Za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ni mogoče uporabiti ukrepov iz prvega odstavka 240. a člena ZKP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče je pri pravnem sklepanju o tem, da je med obsojenčevim ravnanjem in povzročenimi posledicami podana vzročna zveza, izhajalo iz dejstev, ugotovljenih s prvostopenjsko sodbo, zato s spremembo sodbe ni kršilo določb ZKP.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - seja pritožbenega senata
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Odločitev višjega sodišča o nedopustnosti in žaljivosti navedb pooblaščenca zasebnega tožilca v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve svobode izražanja, saj je kritiko sodbe vedno mogoče podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča oziroma sodnice.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev
Če pritožbeno sodišče obsodilno sodbo opre na bistveno drugačne dejanske ugotovitve, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, krši peti odstavek 392. člena ZKP.
ZKP člen 18, 33, 39, 39-6, 41, 340, 340/4, 366, 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-4, 398. KZ člen 127, 127/2-1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - izločitev sodnika - nepristranskost - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - izjave soobtoženih - izločitev postopka - zagovor obtoženega - zagovor kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor na grozovit način - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Seznanitev sodnika z dokaznim postopkom v delu, ki se nanaša na postopek o posameznem kaznivem dejanju, ki je bilo izločeno in se bo dokončalo posebej, ne vnaša dvoma v nepristranskost sodišča.
Grozovit način izvršitve kaznivega dejanja je podan tedaj, ko je s storitvijo dejanja oškodovancu povzročeno posebno trpljenje ali bolečine, ki po svoji intenziteti presegajo tiste, ki so značilne za vsako od teh kaznivih dejanj, pri čemer pa morajo kazati, da je storilec pri takem ravnanju brezčutno užival ali se kako drugače izživljal.