priposestvovanje – zavezovalni pravni posel – izostanek vknjižbe – prodajna pogodba – dobroverna posest – zakonita posest – zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pritožnika sta kot kupca v letu 1976 sklenila s S.G. veljaven zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) o nakupu sporne nepremičnine, vknjižba v zemljiško knjigo pa ni bila izvedena. Osrednje sporno pravno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na opisano pomanjkljivost razpolagalnega pravnega posla mogoče priposestvovanje proti tretji osebi – toženi stranki, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik.
Dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini je treba presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
ODZ paragraf 326, 1460, 1468. ZPP člen 8, 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Do prevzema sporne nepremičnine v posest je prišlo že v letu 1948, potrebna priposestvovalna doba je tako potekla že leta 1968, torej v času neurejene zemljiške knjige, zato sklicevanje na njen publicitetni učinek ni pravno odločilno.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
ZPP člen 285, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 9, 233, 266, 266/1, 268. ODZ paragraf 326, 328, 1470.
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - dobra vera - pošten imetnik služnosti
V skladu s prvim odstavkom 266. člena SPZ je mogoče, da se začnejo tudi postopki po uveljavitvi SPZ po prej veljavnih predpisih.
V skladu s paragrafom 1470 ODZ 30-letno uporabljanje nepremičnin samo po sebi še ne pomeni priposestvovanja služnosti, če niso podane tudi trditve o poštenosti imetnika.
stvarna pravica - stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - nastanek služnosti - priposestvovanje - zemljiškoknjižno dovolilo - način izvrševanja služnosti - razširitev služnosti - varstvo služnosti - tožba za ugotovitev služnosti - konfesorna tožba
O nespremenjeni vsebini služnosti je mogoče govoriti zgolj v primeru, ko ostaja namen izvrševanja služnosti isti, smiselno primerljiv pa je tudi njen obseg.
ODZ paragraf 1461, 1463. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 43/3.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja - dobra vera - priposestvovanje dela nepremičnine - zunajknjižno priposestvovanje
Toženca sta izkazala zakonit (pravičen) naslov v smislu pravnega pravila 1461 paragrafa ODZ, potrebnega za pridobitev lastninske pravice na podlagi zatrjevanega zakonitega in dobrovernega priposestvovanja. Toženca sta prejela zemljišče v last na podlagi darilne pogodbe, torej na podlagi veljavnega pravnega naslova. Od tedaj dalje sta sporni – sorazmerno majhen del zemljišča, za katerega sta bila prepričana, da pripada podarjeni parceli oziroma predstavlja njen sestavni del, uživala skupaj s pravnima prednikoma, kasneje pa sama. Tudi zato sta bila lahko upravičeno prepričana, da sta postala tudi lastnika spornega – mejnega – dela zemljišča. Ko se uveljavlja zunajknjižno priposestvovanje je pravno pomembno, da gre za priposestvovanje sorazmerno majhnega mejnega dela zemljišča oziroma dela zemljišča ob meji dveh sosednjih zemljišč in ne za priposestvovanje celotne samostojne parcele.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
ODZ paragraf 1175, 1203. ZOR člen 25, 25/2, 413, 600.
gospodarski subjekt - gradbeni odbor - realizirana ustna pogodba o delu - družba civilnega prava - indirektno zastopstvo - direktno zastopstvo - učinki zastopstva - solidarna odgovornost
Po izvedenem dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da toženec pogodbe o delu ni sklepal v svojem imenu in za svoj račun. Če je v razmerju do tožnika nastopal kot zastopnik nedoločenega kroga oseb – vaščanov V., ki so se organizirali v gradbeni odbor kot družbo civilnega prava (societas), še ne pomeni, da za obveznosti družbe do tretjih odgovarja kot zastopnik oziroma solidarno odgovarja kot družbenik. V delovanju toženca ni šlo za indirektno zastopstvo, saj ni nastopal v svojem imenu in za račun zastopanega, pač pa za neposredno zastopstvo, ki ima učinke le neposredno za zastopanega.
V obravnavanem razmerju ni šlo za gospodarsko pogodbo, saj družba civilnega prava ni pravna oseba in tudi ni gospodarski subjekt.
ZOR člen 372, 373. ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
preužitek – vzdrževalnina – zaplemba premoženja – zastaranje terjatve iz naslova preužitka
Tožnikova terjatev iz naslova vzdrževalnine (preužitka) je občasna dajatev, za katero je v vsem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek, veljal 3-letni zastaralni rok.
URS člen 14, 33, 54, 54/2. ZD člen 4, 4/2, 137, 137/2, 138, 138/1. 214. ODZ paragraf 166, 538, 551, 754. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/1, 80/2. ZPP člen 337.
enakopravnost pri dedovanju - odpoved neuvedenemu dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - odstop dedne pravice po ODZ
Sodišče je pravilno upoštevalo 1. odstavek 138. člena ZD, ki šteje dedno izjavo za nepreklicno. To pomeni, da izjava iz leta 2007 ni mogla preklicati prejšnje dedne izjave iz leta 2004.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
ZTLR člen 28, 28/4, 33. ODZ paragraf 431, 1460. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina sklepa o dedovanju - dobroverna posest - dobrovernost pravnega naslednika - nevknjiženi prenosi - opravičljiva zmota - izvenknjižno priposestvovanje
Oseba, ki se sklicuje na priposestvovanje, mora izkazati, da ni vedela in ni mogla vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njena. Poleg dejanske oblasti nad stvarjo mora biti podana tudi zavest o lastništvu nepremičnine. Ker je ob sklicevanju na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izključeno resnično lastništvo priposestvovalca, je tako zavest priposestvovalca o njegovem lastništvu posledica zmote. Pri tem mora biti zmota opravičljiva, kar pomeni, da mora biti tisti, ki se na priposestvovanje sklicuje, prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, njegovo ravnanje pa utemeljuje sklep, da je ravnal vestno oziroma, da ni opustil običajne skrbnosti.
odgovornost za škodo po živali - ugriz psa - opustitev nadzorstva - subrogacija
V konkretnem primeru bi bilo potrebno nadzorstvo psa (nemškega ovčarja) le v tem, da ta na kraju dogodka sploh ne bi bil prisoten ali ga toženec na kraj dogodka (ob 2. uri zjutraj) ne bi smel pripeljati ali pa bi ga moral takoj ob začetku intervencije policije odpeljati.
Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče le izjemoma, kadar obstajajo neke posebne okoliščine, ki posestnika utrjujejo v njegovem (zmotnem) prepričanju, da je lastnik.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - oderuška pogodba - oderuštvo
Poleg objektivnega elementa oderuštva, ki se izkazuje z očitno nesorazmernostjo med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo, je odločilen subjektiven element, ki je v tem, ali so v konkretni zadevi pravni predniki tožene stranke s svojim ravnanjem izkoristili takšno stanje pogodbenice in se s tem okoristili.
pridobitev lastninske pravice - darilna obljuba - gradnja
Tožnika, ki sta imela le pravico oskrbe in uživanja toženčevih nepremičnin in sta bila pooblaščena, da prevzameta popravilo razpadajočega poda in stroške z njim, nista pridobila lastninske pravice na toženčevih nepremičninah.
Darilna obljuba morebitnemu obdarjencu ne daje nobenih pravic in ne predstavlja veljavnega temelja za pridobitev lastninske pravice.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obči državljanski zakonik
Glede na to, da sta stranki darilno pogodbo sklenili 17.01.1996, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti pravna pravila ODZ, saj ZOR darilne pogodbe ni urejal. Pogoji za preklic darila po ODZ se v primeru nehvaležnosti obdarjenca do darovalca nekoliko razlikujejo od pogojev, ki jih določa OZ. Sodna praksa je zavzela stališče, da vzrok za preklic ne more biti vsako drobno nedovoljeno dejanje obdarjenca, ampak je le huda nehvaležnost lahko vzrok za preklic. Pravna pravila ODZ o darilni pogodbi se od ureditve po OZ razlikujejo tudi glede roka za preklic darila.
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval, morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Drži, da lahko lastnik zemljišča nekemu ravnanju nasprotuje le, če zanj ve. Iz povedanega sledita dva zaključka. Prvič: lastnik gospodujočega zemljišča mora služnost izvrševati na zaznaven način, saj le tako lastniku služečega zemljišča omogoči, da za njegovo ravnanje izve ter mu nasprotuje, in drugič: lastnik služečega zemljišča ne more preprečiti priposestvovanja tako, da se zaradi okoliščin na njegovi strani ne seznani s sicer zaznavnim izvrševanjem služnosti in mu ne nasprotuje.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.