Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.
Tožeča stranka ni izkazala, da bi A. R. postala lastnica spornega zemljišča na podlagi pravnega posla, ker ni dokazala obstoj nobenega pravnega posla, na podlagi katerega se lahko pridobi lastninska pravica na spornem zemljišču.
Tožbena trditev je bila, da je bilo sporno zemljišče kupljeno za A. R. in da so J., C. in S. H., A. R. ves čas zatrjevali, da bodo sporno zemljišče preknjižili na njeno ime, ker je bilo kupljeno zanjo. Pritožbena navedba, da je šlo za družbeno pogodbo je tako novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker pritožnika nista izkazala, da tega dejstva nista mogla brez svoje krivde uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Tožnika zahtevata priznanje solastninske pravice za vsakega do 1/4. Pritožba oporeka skupno premoženje tožnikoma, ker v spornem obdobju gradnje nista bila ne poročena, niti nista živela v izvenzakonski skupnosti. Na rešitev te zadeve razmerje med tožnikoma nima nobenega vpliva. Dejstvo je, da tožeča stranka uveljavlja polovični delež, kot posledico dogovora o skupni gradnji. Ali je od tega deleža prvi tožnik 1/2 (gledena celoto 1/4) priznal svoji partnerki ali ne, na samo višino deleža nasproti toženi stranki nima vpliva. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodba ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega dovolila, v kolikor to ni v celoti vsebovano v tožbenem zahtevku. Tožnika tožita na priznanje lastninske pravice. Podlaga za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni hiši predstavlja dogovor pravdnih strank, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil 27. poglavja ODZ in po katerem gre pri premoženju družbe za solastnino, zato je tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, sklepčen.
Sodišče je za presojo darilne pogodbe za primer smrti pravilno uporabilo določbe pravnih pravil ODZ, saj ZOR te vrste pogodb ni urejal. Tudi za preklic darila za primer smrti veljajo tiste določbe ODZ, ki urejajo preklic darila. Če zagreši obdarjenec veliko nehvaležnost, se sme darilo preklicati. Za razvezo pogodbe ne zadošča zgolj ugotovitev nehvaležnosti ampak je sodišče dolžno ugotavljati, ali gre za veliko nehvaležnost.