pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - subsidiarna uporaba določb zup - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - ugotavljanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - razpisna dokumentacija
Naročnik je v točki 3.2j) Navodil zahteval obstoj (pisnega) mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja vzajemen dostop do trga javnih naročil gradenj. To pomeni, da je zahteval obstoj pravne in ne dejanske vzajemnosti.
varstvo ustavnih pravic - zadržanje sredstev - državna pomoč - finančna sredstva
Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je bilo ravnanje – zadržanja izplačil, izvedeno kot oblastno, enostransko ravnanje in brez pravne podlage saj se je z njim poseglo v (oz. odvzelo) že pridobljeno pravico do izplačil finančne državne pomoči brez ustreznega pravnega akta in postopka, ki bi stranki omogočil ustrezno pravno varstvo, še pred dokončnostjo odločitve. Odvzem (brez pravne podlage) teh pričakovanih, odobrenih izplačil, pa za tožečo stranko predstavlja premoženjsko škodo.
Pri spornem plačilu ne gre za plačilo imetnika ODRF v zameno za rabo radijske frekvence, saj je to plačilo urejal osmi odstavek 60. člena ZEKom-1, ampak gre za plačilo oziroma pristojbino, ki je bila po ZEKom-1 namenjena za delovanje agencije.
Pristojbina iz prvega odstavka 60. člena ZEKom-1 po vsebini ustreza upravni pristojbini iz 12. člena Direktive o odobritvi (oziroma člena 16 Direktive EECC), pristojbina iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 pa pristojbini za pravice uporabe in za pravice do vgradnje naprav iz 13. člena Direktive o odobritvi (oziroma člen 42 Direktive EECC).
Sorazmernost pokrivanja stroškov za delovanjem agencije, tj. za zagotavljanje njenih storitev v zvezi z izdajanjem ODRF, upravljanjem frekvenčnega spektra in nadzorom nad izvajanjem dodeljenih pravic, ni v neposredni povezavi s tem, v katerem obsegu posamezni operaterji uporabljajo oziroma ne uporabljajo dodeljene ODRF oziroma ali so pri tem moteni.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ni dopustno nalagati obveznosti ravnanja s tisto odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev, ki svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjujejo sami, in za ravnanje s tisto odpadno embalažo, za katero ne velja obveznost proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Tega stališča sodišče ne spreminja, saj bi zahteva, da DROE ravnajo tudi z odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev iz prvega odstavka 36. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uredba), pomenila, da niso spoštovane zahteve Direktive o odpadkih, da finančno odgovornost za ravnanje z odpadki nosijo proizvajalci proizvodov, tj. povzročitelji odpadkov, in zahteve 8a(1)(d) Direktive o odpadkih, po kateri mora država, ki je v skladu s členom 8(1) vzpostavila sistem razširjene odgovornosti proizvajalca, zagotoviti enako obravnavo proizvajalcev proizvodov ne glede na izvor ali velikost proizvodov. Ker tista dela 19. in 39. člena Uredbe, ki od DROE zahtevata, da zagotavlja predpisano ravnanje tudi s tisto odpadno embalažo, za katero je bila po prvem odstavku 36. člena Uredbe določena izjema od zakonske obveznosti PRO, nista v skladu z zakonom in Direktivo o odpadkih, jih v tem obsegu ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis) in DROE ni mogoče naložiti, da od izvajalca javne službe prevzame tudi to odpadno embalažo.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 15.
varstvo osebnih podatkov - zbirka podatkov
Pojem "zbirka" je opredeljen široko in med drugim zajema "vsak" strukturiran niz osebnih podatkov. Zbirka pa mora biti strukturirana tako, da omogoča enostaven dostop do osebnih podatkov. Merila in oblike za strukturiranje te zbirke niso določena, na primer da bi bilo treba zadevne osebne podatke voditi v obliki kartotek, posebnih seznamov ali drugih sistemov razvrščanja, da bi jih bilo mogoče šteti za zbirko. Cilj zahteve, da mora biti niz osebnih podatkov "strukturiran v skladu s posebnimi merili", je zgolj omogočiti, da se podatki o neki osebi enostavno najdejo.
15(1) člen GDPR je treba razlagati tako, da okoliščina, če upravljavec osebnih podatkov opravlja regulirano dejavnost in je posameznik, katerega osebni podatki so bili obdelani, tudi zaposlen pri tem upravljavcu, to načeloma ne vpliva na obseg pravice, ki jo ima ta posameznik na podlagi te določbe; oziroma da temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, (lahko) prevladajo nad interesi upravljavca, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo; oziroma da morebitni ekonomski interesi upravljavca ne prevladajo nad pravicami osebe, na katere se osebni podatki nanašajo, ker niti ne gre za pravice in svoboščine drugih iz člena 23(1)(i) GDPR.
sklep o dovolitvi izvršbe - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - zavrženje prošnje - pravni interes za tožbo
Po izdaji izpodbijanega sklepa je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, s sklepom št. 06122-1847/2017-425 z dne 17. 8. 2022 ustavil upravno izvršbo 2. točke izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. V obrazložitvi navaja, da je tako ravnal zato, ker je bil izvršilni naslov (inšpekcijska odločba št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020) s pravnomočno sodbo tega sodišča I U 1867/2020 z dne 16. 6. 2022 odpravljena.
Navedeno pomeni, da je bil izvršilni postopek, ki se je začel z izpodbijanim sklepom št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021, z navedenim sklepom z dne 17. 8. 2022 ustavljen. Izvršilnega postopka, v katerem bi prvostopenjski organ lahko ponovno odločal o izpodbijanem delu sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ni več. To posledično pomeni, da se pravni položaj tožnice z odpravo izpodbijanega dela sklepa št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021 že pojmovno ne more več izboljšati in da tožnica zato očitno nima pravovarstvene potrebe, ki jo zasleduje s tožbo.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 81, 81/2. ZUP člen 9, 9/3.
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - zloraba svobodnejšega režima - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ob ustavnoskladni razlagi tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.
prisilna izterjava davčnega dolga - instrukcijski rok - izrek odločbe - pravna podlaga
V zakonskih določbah ni videti podlage za odločitev o "neuvedbi" postopka davčne izvršbe in s tem za sklep, ki bi lahko nadomestil že izdani sklep o izvršbi. Zakonska podlaga za tovrstno ukrepanje tudi ni razvidna iz obrazložitve sklepa. Tožena stranka sicer v svojih razlogih navaja, da opisani način odločitve izhaja iz določb ZDavP-2, ne pove pa, kako in katerih. Sodišče zato razlogom davčnih organov ni moglo slediti, temveč je sledilo navedbam tožeče stranke o umanjkanju pravne podlage za izpodbijani sklep ter ga v posledici, iz razloga bistvene kršitve določb postopka, odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah komunalne odpadne embalaže pri izvajalcu gospodarske javne službe za komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti iz naslova proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Oobrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
ZIN člen 29, 29/3. ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi ogleda, na katerega pa tožnik kot inšpekcijski zavezanec (kljub temu, da v zadevi ni šlo za nujne in neodložljive ukrepe) ni bil vabljen in se ga tako ni imel možnosti udeležiti, prvostopenjski organ pa tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni poslal zapisnika o inšpekcijskem pregledu, kar je v nasprotju z zahtevo, vsebovano v četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan inšpektor v primeru, ko ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpekcijskemu zavezancu, ki je pravna oseba, in katerega zastopnik ali pooblaščenec ni bil prisoten v postopku inšpekcijskega nadzora, pred izdajo odločbe vročiti zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje
Sodišče pa v zvezi z navedbami tožnika, da je sklep nezakonit, izpostavlja, da je za postopek davčne izvršbe bistvena izvršljivost izvršilnega naslova. Če je izvršilni naslov izvršljiv, obveznost pa neporavnana, ni ovire za to, da davčni organ z namenom izterjave neplačanih obveznosti izda sklep o davčni izvršbi in s tem začne postopek davčne izvršbe zoper dolžnika.
Sodišče še izpostavlja, da je pravilno tudi stališče upravnega organa, da potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen zadevni izvršilni naslov, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana.
ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
kmetijsko zemljišče - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - rok za izpolnitev obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe
Odločba z dne 4. 5. 2021 (izvršilni naslov) je bila izdana na podlagi 4. člena ZKZ, ki določa, da je potrebno kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Odločba z dne 4. 5. 2021 je bila izdana prav zato, da se ponovno zagotovi ustrezna in z Ustavo in zakonom zaščitena raba kmetijskega zemljišča in izpodbijani sklep, s katerim se dovoli izvršba Odločbe z dne 4.5.2021, je nadaljnje dejanje toženke v smeri zagotovitve tega namena.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec.
Po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ni dokazal.