Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Z vidika presoje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Dublinske uredbe bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožniku je bila zagotovljena podrobna in natančna presoja, vključno z oceno, da predaja Hrvaški ne bo povzročila ogroženosti njegovega življenja ali svobode oziroma izpostavljenosti mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalni prispevek za namen gradnje - priključitev na komunalno opremo
Komunalna oprema je zgrajena in bi bilo treba nanjo zgraditi za priključitev še individualni priključek, kar je obveznost lastnika objekta in ne javnega komunalnega podjetja oziroma občine.
Okoliščina, da je treba priključek speljati po tujih nepremičninah (in da služnost v ta namen ni ustanovljena), ni ovira za plačilo komunalnega prispevka.
dostop do tajnih podatkov - varnostno preverjanje oseb - obstoj varnostnega zadržka - zaupni podatki - izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov
Toženka zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO" na podlagi četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, ki jo je tudi navedla kot pravno podlago za odločitev, ni utemeljila. Toženka ni izvedla subsumpcije konkretno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi pod navedeno abstraktno pravno normo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo okoliščine, na podlagi katerih bi toženka utemeljila, da na tožnikovi strani "obstaja utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavo tajnih podatkov".
Upravnemu organu ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Tožnik pa s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora upravni organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. Če jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazložena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni in tudi ne sme iti za vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je sicer stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Stranki mora biti v postopku zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, kot tudi možnost, da se izjavi o navedbah upravnega organa ter o rezultatih dokazovanja. Ko stranka v postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.
Po presoji sodišča bi morala toženka izvesti ugotovitveni postopek in konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ob upoštevanju določb ZTP in vseh načel upravnega postopka (7. člen in 9. člen ZUP). V navedenem obsegu bi zato morala tožniku omogočiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, kar mora izhajati iz obrazložitve upravnega akta.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo o tem, da presoja zakonitosti predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi, ampak tudi vseh drugih okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP. Vendar pa v konkretnem primeru tudi sicer tožnik po presoji sodišča ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in da bi prišlo do kršitve 3. člena EKČP, saj tožnik v azilnem domu na Hrvaškem sploh še ni bil in se azilni postopek zanj sploh še ni začel in še niso nastopile okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti oceno, ali gre na Hrvaškem za nečloveško ali ponižujoče ravnanje pri osebah, ki so že vložile prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
Pri odmeri nagrade oziroma stroškov po ZBPP se uporabljajo pravila postopka, za katerega je bila BPP dodeljena, saj le v tem primeru lahko pride do pokritja stroškov za pravno pomoč in ne do presežka plačil nad stroški. Da se tudi v postopku BPP priznava le nagrada za opravila, ki so bila v postopku potrebna, pa nenazadnje izhaja tudi iz sodne prakse.
odmera dohodnine - delo v tujini - javni uslužbenec
Tožena stranka je dokument ocenila kot zanjo ne zavezujoč, vendar Avstrija kot samostojna republika s svojo nacionalno zakonodajo sama določa pogoje in pravila kateri delodajalci na njenem ozemlju, se štejejo za državno, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave. Ostale države in njeni notranji organi pa so dolžni to upoštevati/temu slediti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Z vidika presoje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III je bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Tožniku je bil dostop do azilnega postopka zagotovljen že s tem, ko je v Republiki Hrvaški pridobil status prosilca. Ker je ta država svojo odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje torej že potrdila, je vzpostavljen položaj iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III8, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika — prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati. S tem bodo torej spoštovane tožnikove procesne garancije glede dostopa do azilnega postopka, bodoča ravnanja hrvaških organov in skladnost njihovega postopanja s pravom Evropske unije pa niso v pristojnosti Upravnega sodišča. Glede na položaj, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter niso izkazane zatrjevane druge tožnikove osebne okoliščine (na primer zdravstveno stanje), ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep - varstvo okolja - izkazanost nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda - dokazna sredstva - materialna škoda
Dokazna sredstva pri odločanju o začasni odredbi niso omejena, zaradi česar je sodišče v predmetni zadevi izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in njegovo izpovedbo upoštevalo v skladu z načelom proste presoje dokazov.
Odlok odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (2005) člen 13, 13/1.
ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javno kanalizacijo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Dolžnost priključitve na kanalizacijo, določena v prvem odstavku 13. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica, je splošna obveznost za vse lastnike objektov na območju, kjer je zgrajena in kjer je priključitev nanjo tehnično izvedljiva.
davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - tristranski posli - odbitek vstopnega DDV - utaja DDV - dobava blaga - nastanek obveznosti obračuna DDV - kraj obdavčitve
V zadevi tako ni sporno, da tožnik ni izkazal, da je bilo blago dostavljeno neposredno tožnikovemu kupcu oziroma dobavljeno prejemniku nadalje dobave, kot je to tožnik poročal, torej neposredno tretjemu v verigi. Tako sta bili znotraj enega prevoza, opravljeni več kot dve dobavi, dejanski pridobitelji blaga namreč niso bili tožnikovi kupci, temveč njihovi kupci (kupci kupcev oziroma četrti v verigi), zato tudi po presoji sodišča niso bile izpolnjene vsebinske zahteve za uporabo administrativne poenostavitve za tristranske posle in posledično za oprostitev obravnavanih transakcij tožnika na Danskem kot pridobitev blaga znotraj Unije.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - ugotovljeno dejansko stanje
Plačilo komunalnega prispevka s strani njenih pravnih prednikov lahko tožnica dokazuje na druge načine. To je tožnica tudi storila. Navedla je več dejstev in predložila več dokazov, ki vsa po vrsti kažejo na to, da je bil komunalni prispevek v višini, kot izhaja iz pogodbe, v preteklosti že plačan.
ZBPP člen 46, 46/3, 48, 48/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 151,153.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - druga pravna podlaga - enotna uporaba materialnega prava
Tožnica je prejela premoženje v konkretni pravdni zadevi. Za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta, ne pa tudi zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vstoževale kot glavni znesek, pač pa kot stranska terjatev. V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojo obveznostnjo iz naslova pravdnih stroškov do nasprotne stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt
Izvedba konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov lahko šteje za enostaven objekt.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - prosilec iz Maroka
Tožnik svojo prošnjo utemeljuje z osebnimi težavami, ki jih je imel v Egiptu, ki ni njegova izvorna država, v Maroku pa ni imel nobenih težav in tam nikoli ni bil ogrožen in prav tako mu tam niso bile kršene človekove pravice, saj se mu v Maroku ni nič konkretnega zgodilo. V zvezi s tem, da se tožnik v Maroko ne želi vrniti, ker tam nima več zaposlitve oziroma zaradi splošne slabe ekonomske situacije, pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da je slaba ekonomska situacija posledica splošnih slabih ekonomskih razmer v državi in da ne gre za namerno ekonomsko onemogočanje, ki bi bilo povezano izključno samo s tožnikom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo MNZ, Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023 in v postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Ni dvoma torej o tem, da je tožnik prošnjo vložil na dodelitev BPP v upravnem postopku. Že to dejstvo potrjuje pravilnost zaključka organa za BPP, tj. da za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku zakon dodelitve BPP ne dopušča oziroma ne omogoča.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Sodišče ugotavlja, da pritožnikove navedbe o grdem ravnanju hrvaških policistov, ki se nanašajo na prečkanje hrvaško-bosanske meje in na njegovo nadaljnjo policijsko obravnavo, ko je imel status tujca, tudi če so resnične, skupaj s predloženimi poročili nevladnih organizacij, različnimi članki ter mnenji in sodnimi odločbami nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo pritožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
davčna izvršba - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - datum vročitve
Ker se osebna vročitev v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP ni dala opraviti, je vročevalec vložil v tožnikov hišni predalčnik sporočilo o poizkusu vročitve, v katerem je pritožniku v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestil, kje lahko v roku 15 dni zadevni sklep prevzame. Glede na to, da tožnik pošiljke v navedenem roku ni prevzel, se šteje, da je bil sklep tožniku osebno vročen s potekom 15-dnevnega roka za prevzem pisanja na pošti.
upravni spor - stroški odvetnika - kazenski postopek - akti sodišč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnik se ne strinja z odmero nagrade za storitve opravljene v kazenskem postopku. Ta postopek se vodi pred rednim sodiščem, in sicer Okrožnim sodiščem v Kranju. Gre za kazensko zadevo, ki sodi v pristojnost rednih sodišč in ne za upravno zadevo. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, pa je urejeno v ZKP. Odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi okrožne sodnice v kazenski zadevi, se zato ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik ni izkazal, da novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že v času prvega postopka, brez svoje krivde takrat ni mogel uveljavljati, njegovo trditveno gradivo po presoji sodišča ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Ob takih okoliščinah, ko tožnik ni izkazal pravočasnosti uveljavljanja novih dejstev, v obravnavani zadevi ni pravno odločilna morebitna nadaljnja presoja odnosa maroške družbe do nevernikov.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1.
električna energija - neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev
Zatrjevanje tožnika, da je objekt podedoval, pri čemer naj bi bilo razmerje med njegovim pravnim prednikom in B., d.d. urejeno in, da sam v električno omarico ni posegal (oz. da toženka tega ni izkazala) je nerelevantno, nerelevantni pa so tudi dokazi, usmerjeni v dokazovanje tega dejstva (tudi sicer nedopustna dokaza z zaslišanjem tožnika in priče C. C. ter ogleda električne omarice). Morebitna protipravnost ravnanja namreč ni pogoj za utemeljenost zahtevka stranke z interesom, saj pri tem ne gre za odškodninski zahtevek, pač pa (kot že povedano) za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Toženka posledično pri odločanju v predmetnem sporu ni bila dolžna ugotavljati, kdaj in kako je prišlo do zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in kdo je posegal v elektro omarico na objektu tožnika (oz. ali je bil to tožnik), pač pa je za njeno odločitev zadostovala že ugotovitev, da je tožnik neupravičeno odjemal električno energijo v smislu 57. člena SPDO.