ZVrt člen 32a, 32a/1, 32a/1, 32a. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 6a, 6a.
plačilo staršev za program v vrtcu
Določbo 4. alinee 2. odstavka 32a. člena ZVrt je potrebno v primeru poslovnega deleža gospodarske družbe, ki daje dohodke, ki so se pri določanju dohodkov že upoštevali, uporabiti na enak način, kakor v primeru ostalega nepremičnega in premičnega premoženja (stanovanja, avtomobili, plovila) in glede katerega tudi Pravilnik izrecno določa, da se v primeru pridobivanja dohodkov z oddajanjem takšnega premoženja v najem in so ti dohodki upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa 5. odstavek 3. člena Pravilnika (2. odstavek 6a. člena Pravilnika).
ZGO člen 72, 72, 72. ZUP člen 42, 43, 42, 43. ZGO-1 člen 194, 194.
položaj stranke - uporabno dovoljenje
Po sodni praksi določba 72. člena ZGO ne izključuje, da bi upravni organ ne mogel priznati lastnosti stranke osebi, ki izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi. Pravice in pravni interesi z lokacijo oz. gradnjo prizadetih strank, kolikor so v javnem interesu varovani v upravnem postopku se namreč varujejo v postopku za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ker tožnik trdi, da v navedenih postopkih ni imel možnosti varovati svoje pravice in pravne interese, je za odločanje v konkretni zadevi pravno pomembno tudi to dejstvo, ki pa ga tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala.
Ker niti v določbah ZKT in niti v Odloku o komunalnih taksah ni podlage za sklep, da so taksni predmeti določeni za začasno uporabo javnega prostora lahko oproščeni plačila, če so kot objekti javne in komunalne infrastrukture na podlagi drugega zakona oproščeni plačila prispevka ali če je za takšne objekte plačan po drugem zakonu predpisan prispevek, po presoji sodišča tudi ugotavljanje dejstva ali je kabelsko komunikacijsko omrežje, zaradi katerega je bil prekop javne površine opravljen, objekt oziroma naprava komunalne infrastrukture, v postopku odmere komunalne takse ni potrebno.
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG in sicer, da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
javne površine - dovoljenje za posebno rabo javnih površin - javna naročila
Smiselna uporaba določb javnega naročanja pomeni najmanj spoštovanje temeljnih načel ZJN-1. Vendar pa temeljna načela praviloma niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1.
Opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti zakon izvaja kot zakonito domnevo iz dejstev lastništva kmetijskih zemljišč in doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč. Stranka pa lahko dokazuje, da je opravljanje te dejavnosti na podlagi pravnega naslova prepustila drugemu.
ZUS člen 34/1-2, 34/1-3, 65, 26/3, 26/4, 34, 23, 26, 26/2. ZRud člen 21/4, 105, 13, 21, 21/1, 21/4, 105, 13, 21, 21/1. ZUP člen 125, 125/1, 125, 125/1.
molk organa - pravica do oskrbnine - pravno nasledstvo
Ker je pravico do izkoriščanja mineralnih surovin (rudarsko pravico) mogoče pridobiti samo pod pogoji in na način, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, pravna podlaga za sporno pravno razmerje med tožnikom in toženima strankama ni koncesijska pogodba ali civilno- pravni predpisi, ampak je podlaga tega razmerja javno-pravne narave.
URS člen 22. ZAzil člen 1, 1/2, 24, 29, 29/1, 29/2-2, 33, 35, 35/2, 39, 39/1, 39/3, 39/6, 63b. Direktiva št. 2004/83/EC o minimalnih standardih za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva kot beguncev oziroma oseb, ki kakor koli drugače potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini priznane zaščite (OJ L 304/12) člen 1, 3, 9, 9/1. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 2.
preganjanje - begunec - prevedba direktive v notranji pravni red
Iz sodne prakse Evropskega sodišča izhaja, da transpozicija določb direktive samo prek upravne politike ali sodne prakse ne zadošča. Dokler zakonodajalec opredelitve pojma preganjanja ne bo vnesel v ZAzil, je zato nujno, da tožena stranka v azilnih postopkih uporablja opredelitev pojma preganjanja, kot ga je sodišče, sklicujoč se na Direktivo št. 2004/83/EC, navedlo v tej sodbi in citirani sodni praksi. Kajti brez pravilne opredelitve in uporabe pojma preganjanja tudi ni mogoče na pravilen način ugotavljati pravno relevantnega dejanskega stanja in napraviti pravilne dokazne ocene.
URS člen 156. ZAzil člen 1, 7, 7/1, 8, 8/1, 39, 39/2. Direktiva št. 2004/83/EC o minimalnih standardih za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva kot beguncev oziroma oseb, ki kakor koli drugače potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini priznane zaščite (OJ L 304/12) člen 4, 4/1, 8, 8/1, 23, 23/4(i)(1).
čas vložitve prošnje za azil - ocena verodostojnosti
Pristojni organ čas vložitve prošnje za azil glede na prihod prosilca za azil v državo ugotavlja kot eno od pomembnih okoliščin, na podlagi katere se presoja verodostojnost izpovedbe prosilca za azil.
Izredna razveljavitev po 278. členu ZUP je izredno pravno sredstvo, ki se po soglasnih stališčih literature lahko uporabi le po uradni dolžnosti, saj je izredna razveljavitev mogoča samo zaradi varstva javnega interesa (kar neposredno izhaja iz besedila 1. odstavka 278. člena ZUP).
Zamenjava kapitala po določbi 58. člena ZDoh ne pomeni zgolj zamenjave na podlagi (menjalne) pogodbe, ampak je pojem širši in se nanaša na vsakršno zamenjavo kapitala, ne glede na vrsto pravnega posla, ki do zamenjave pripelje. Bistveni so namreč njeni učinki, in sicer, ali gre tudi še po izvedeni transakciji za isti kapital, oziroma isto premoženje. Kolikor kapital ni več isti, se ugotavlja dobiček (ali izguba) z oziroma na vrednost kapitala ob pridobitvi. Vrednost stvarnih vložkov (delnic AAA) je predstavljala hkrati vrednost pridobljenih delnic Družbe pooblaščenke. Vrednost stvarnih vložkov pa se je, in to med strankama tudi ni sporno, določila skladno z ZGD, in to s soglasjem ustanoviteljev, kot njihova realna tržna in ne kot najmanjša vrednost. To pa po tudi presoji sodišča pomeni, da je davčni organ to vrednost oziroma listine, iz katerih ta vrednost izhaja, štel na podlagi 58.b člena ZDoh za ustrezen dokaz o vrednosti delnice ob pridobitvi.
Neplačilo davka kot nedovoljena posledica pogodbe, sklenjene z namenom izogniti se plačilu davka, se odpravlja na upravnopravnem področju. Edina nedovoljena posledica ravnanja strank je neplačani davek, ki pa se jo da odpraviti na upravnopravnem področju, zato sankcija, ki je v ugotovitvi ničnosti darila, ne zagotavlja odprave škodljivega ravnanja pogodbenikov.
Sodišče se strinja s stališčem, da je po določbi 58. člena ZDoh obdavčen dobiček iz naslova vsakršne zamenjave kapitala, ne glede na vrsto pravnega posla, ki do zamenjave kapitala pripelje. Bistveni pri tem so njeni učinki, in sicer, ali gre tudi še po izvedeni transakciji za isti kapital oziroma za isto premoženje. Kolikor kapital ni več isti, se ugotavlja dobiček (ali izguba) z oziroma na vrednost kapitala ob pridobitvi. Strinja pa se sodišče tudi z zaključkom davčnih organov, da gre pri obravnavani transakciji (vložitev kupljenih delnic matične družbe kot stvarni vložek v družbo pooblaščenko) za takšno zamenjavo in s tem obdavčeno prodajo, saj je tožnik namesto delnic matične družbe pridobil kapitalski delež, in torej drug kapital, oziroma celo drugo vrsto kapitala na družbi pooblaščenki, ter pri tem dosegel dobiček. Razlogi, iz katerih je do opisanega posla in posledično do zamenjave kapitala prišlo, po ZDoh niso pomembni.
ZOFVI člen 53, 53/7, 53, 53/7. ZUS člen 3, 3/2, 3, 3/2.
imenovanje ravnatelja - zavrnitev soglasja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Soglasje ministra k imenovanju ravnatelja šole je akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 1. odstavka 3. člena ZUS, in mora biti, zlasti če je negativno, obrazloženo.
Logično je, da je s pojmom plačani davek iz 76. člena ZDoh mišljen tisti davek, ki je plačan v tujini pravilno in zakonito, to pa je tako skladno s predpisi tuje države kot tudi z meddržavnimi sporazumi, ki jih je ta država sklenila.
OZ člen 542, 543, 533, 539, 540, 542, 543, 533, 539, 540.
darilna pogodba - davek na dediščine in darila
S tem, ko je dala tožena stranka prav prvostopnemu organu, ki je sporno pogodbo o razveljavitvi darilne pogodbe in darilno pogodbo oziroma pogodbo o priznanju lastninske pravice pravno opredelil kot darilno pogodbo, je ravnala pravilno in zakonito. Omenjena pogodba namreč vsebuje vse elemente darilne pogodbe iz 533. in naslednjih členov Obligacijskega zakona, prav tako pa vsebuje tudi dovoljenje vknjižbe lastninske pravice do 1/4 solastnih nepremičnin vl. št. 196 k.o. K AA in BB na tožnika in njegovo ženo. Zato je tudi predmet obdavčitve.
Postopek za pridobitev azila se prične z vložitvijo prošnje za azil, torej na zahtevo stranke, kar pomeni, da če med postopkom do izdaje odločbe razlog, na podlagi katerega je bil postopek začet, preneha, mora organ postopek ustaviti. Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek, ni pravno pomemben.
V primeru, če prosilec za azil v postopku ne predloži nobenega dokaza za svoje trditve o preganjanju v izvorni državi, mora biti njegova izpovedba jasna, natančna in konsistentna. Smernice za presojo verodostojnosti prosilcev za azil iz Direktive št. 2004/83/EC med bistvene elemente za presojo verodostojnosti uvrščajo tudi čas, kdaj prosilec za azil poda namero vložiti prošnjo za azil (1. odstavek 4. člena Direktive št. 2004/83/EC), izkazovanje identitete in pot, po kateri je prišel v državo, kjer prosi za azil (2. odstavek 4. člena Direktive št. 2004/83/EC).
URS člen 27, 27. ZUS člen 62, 62/1, 34/1-3, 38, 38/2, 28/3, 34, 34/1, 1, 1/3, 28, 62, 62/1, 34/1-3, 38, 38/2, 28/3, 34, 34/1, 1, 1/3, 28. ZPP člen 101, 101. OZ člen 177, 178, 177, 178.
sodno varstvo
V obravnavani zadevi ni pogojev za to, da bi se sodišče izreklo za nepristojno v skladu s kriteriji, ki jih je postavilo Ustavno sodišče RS v zadevi Up-547/2004. Pri vprašanju, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, je po mnenju sodišča treba izhajati iz vsebine zahtevka tožeče stranke; bistveno je torej, kaj od sodišča zahteva tožeča stranka, pomembno pa je tudi, kakšen je status tožene stranke. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča RS v zvezi z pravico do domneve nedolžnosti iz 27. člena in iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do domneve nedolžnosti iz 2. odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na nek sodni postopek, ki sicer ni nujno postopek ugotavljanja kazenske odgovornosti v kazenskem postopku.