I. S storniranjem zaključnice 2279 tožeča stranka ni bila več dolžna izročiti toženi stranki tistih 2500 bund, na katere se nanaša tožbeni zahtevek. Čim pa je tako, je točna ugotovitev, da v zvezi s tožbenim zahtevkom iz nasprotne tožbe niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. Škodnega dejanja namreč ni. S tem, da tožeča stranka ni bila več dolžna po pogodbi - zaključnici št. 2280 - dobaviti toženi stranki tistih 2500 bund, ki so bile predmet prodaje po zaključnici št. 2279, okoliščina, da jih ni dobavila, ni kršitev pogodbe, torej ni škodno dejanje.
II. Zahtevati plačilo na drugačni dejanski in pravni podlagi od prvotno uveljavljenih, je sprememba tožbe, ki je možna samo do konca glavne obravnave.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - stroški postopka - odločanje o stroških postopka v revizijskem postopku
Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in ker odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče ne raziskuje dejanskega stanja. O stroških vsega postopka lahko odloča revizijsko sodišče samo pri odločitvah navedenih v 2. odstavku 166. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po SZ
Tožeča stranka je s tožbo z dne 11.6.1992 zahtevala izpraznitev in izročitev stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v višini 18.200,00 SIT šele na drugem naroku za glavno obravnavo 17.11.1992. Ker tožeča stranka ni ravnala po 2. odst. 186. čl. ZPP, stranki nimata pravice do revizije in je zato moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (392. čl. ZPP).
Na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, se lokacijsko dovoljenje izda po določbah zakona o urbanističnem planiranju v skladu z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red ne predpisuje odmika predvidenega objekta od parcelne meje, ampak odmik določa lokacijsko dovoljenje, h kateremu je dano soglasje sanitarnega inšpektorja in požarnega inšpektorja, sosed ne more uspeti z ugovorom, da je odmik od njegove parcelne meje zaradi požarnovarstvenih razlogov neustrezen.
stanovanjske in poslovne zgradbe - vrnitev premoženja v kapitalski sklad ZPIZ - pogoji
Prvi odstavek 247. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92) določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnika izven sistema socialnega zavarovanja.
Vprašanje, kateri uporabniki so sodili v sistem socialnega zavarovanja, je treba presojati z vidika pravne ureditve, ki je veljala, ko je bil uporabljen posamezni predpis, naveden v 1. odstavku 247. člena ZPIZ.
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - priznavanje statusa imetnika stanovanjske pravice s konkludentnimi dejanji - pobiranje stanarine
Zgolj pobiranje stanarine še ne more pomeniti priznavanja statusa imetnika stanovanjske pravice. Uvrstitev po Pravilniku o dodeljevanju stanovanj iz vojaškega stanovanjskega fonda ni podlaga za zahtevek za izročitev stanovanja.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - legitimacija imetnika stanovanjske pravice za izpraznitveno tožbo proti podstanovalcu - nezakonita vselitev - pravice podstanovalca
Sodna praksa je v času veljavnosti ZSR dosledno zavračala možnost, da bi podstanovalec v pravdi na podlagi podstanovalske pogodbe odrekal imetniku stanovanjske pravice aktivno legitimacijo za izpraznitveno tožbo s sklicevanjem na določbo 1. odst. 58. člena ZSR - ker se je nanjo nasproti imetniku stanovanjske pravice lahko skliceval le stanodajalec.
Določba 149. člena Stanovanjskega zakona, da ima podstanovalec vse pravice po SZ, ki bi jih sicer imel imetnik stanovanjske pravice, če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti - je posledica upoštevanja prejšnjega posebnega načina legalizacije brezpravne uporabe stanovanja po 3. odst. 50. člena ZSR v razmerju stanodajalec - podstanovalec (in ne v razmerju imetnik stanovanjske pravice - podstanovalecĐ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo v svoji obrazložitvi, da 149. člen SZ ureja razmerje podstanovalec - lastnik v situaciji, ko je imetnik stanovanjske pravice prenehal uporabljati stanovanje ter da v razmerju pravdnih strank pač ne gre za tako razmerje.
začasna uporaba stanovanja po ZSR (službeno stanovanje) - tožba na izselitev - hišniško stanovanje
Ob prenehanju toženkinega delovnega razmerja pri tožeči stranki dne 31.3.1991 je veljal glede toženkinih pravic 2. odst. 63. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih, po katerem tožeča stranka ni bila upravičena zahtevati izpraznitve stanovanja, oziroma bi morala ob izselitvi preskrbeti toženki drugo primerno stanovanje. Enako je bilo določeno za uporabnike hišniških stanovanj. Tako stanje je bilo ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona dne 19.10.1991. Ta zakon nima posebnih določb glede imetnikov pravice do začasne uporabe po 1. odst. 40. čl. ZSR, ampak le glede uporabnikov hišniških stanovanj. Za te pa določa v spremenjenem 157. čl., da jim mora biti ob izselitvi preskrbljen najem drugega primernega stanovanja, če razlogi za izselitev niso nastali po njihovi krivdi. Zaradi vseh omenjenih zakonskih določb je odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki sta zahtevek za izpraznitev stanovanja zavrnili, materialnopravno pravilna.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ugotovljenega ravnanja predstavnikov oblasti nasproti prvi predlagateljici in njenemu možu (predvsem v izpodbijanem sklepu druge stopnje citiranega opozorila na posledice morebitne oddaje v najem poslovnega objekta, ki sta ga zgradila - kakor je že bilo poudarjeno, v času, ko je veljal lastninski minimum) - ni mogoče v ugotovljenih okoliščinah šteti za ravnanje, zaradi katerega bi obravnavana pogodba z dne 21.10.1969 veljala za pogodbo, ki je bila v smislu 5. člena ZDen sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti.
Če je investitor dobil lokacijsko dovoljenje za gradnjo objekta, v katerem bo opravljal obrtno dejavnost, lahko sodišče presoja le, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo takega lokacijskega dovoljenja. Ne more pa upoštevati tožbenega ugovora, da investitor v novem objektu ne bo opravljal obrtne, ampak industrijsko dejavnost.
Zoper odločbo veterinarskega inšpektorja o zavrnitvi plačila škode, povzročene z njegovim ukrepom, ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor.
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - priznavanje statusa imetnika stanovanjske pravice s konkludentnimi dejanji - vlaganja v sporno stanovanje
1. S sklepom Skupščine (Ur.l.RS 5/91-I) je bila 10.7.1991 sprejeta Skupna deklaracija. S sprejemom Skupne deklaracije pa ni bilo na vseh področjih vzpostavljeno stanje po predpisih pred 25.6.1991. Priloge k Skupni deklaraciji urejajo le določena področja (npr.režim na meji, varnost meja, carine). Na področju upravljanja z nepremičninami, s katerimi so preje upravljali zvezni organi (konkretno s stanovanji), tako ni bilo z nobenim aktom vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 25.6.1991.
2. Na drugačno presojo v konkretnem primeru ne more vplivati ne sklicevanje tožene stranke, češ da ji je tožeča stranka s konkludentnimi dejanji priznala status imetnice stanovanjske pravice na spornem stanovanju, ne zatrjevana toženkina vlaganja vanj. Slednja, opravljena z dovoljenjem Podjetja za stanovanjske storitve, ne morejo sanirati nezakonite vselitve. Konkludentnega priznavanja stanovanjske pravice pa tožena stranka ni dokazala. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje namreč sledi, da ji je status imetnice stanovanjske pravice priznavalo le Podjetje za stanovanjske storitve in ne tožeča stranka.
kmetijska zemljišča - dejanska podlaga za prehod zemljišča v družbeno lastnino - kupoprodajna pogodba s starejšim datumom izključuje kot podlago arondacijsko odločbo z mlajšim datumom
Čeprav so bila zemljišča v zemljiški knjigi prenešena v družbeno lastnino na podlagi odločbe arondacijske komisije, je šteti, da je dejanska podlaga za prehod v družbeno lastnino pravni posel, če je bila pred izdajo odločbe sklenjena kupoprodajna pogodba, in ta pogodba izvršena.
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba stanovanjskega organa JLA po 25.6.1994 - prva dodelitev - nezakonita vselitev - preselitev iz stanovanja, ki ni spadalo v vojaški stanovanjski fond - pomen Dogovora o dokončanju umika JLA iz RS
1. Dogovor o dokončanju umika JLA iz RS ni mogel pomeniti, da bi zveznim organom t.j. v konkretnem primeru organu JLA, ostala razpolagalna pravica na stanovanjskem fondu, ki se nahaja na območju RS do njegovega podpisa. Z njim je opredeljen le način izvajanja sicer jasno določenega prevzema kot ga določa že citirani 1. odst. 9. čl. in do katerega je prišlo 25.6.1991. Iz povedanega pa sledi tudi odgovor na revizijske očitke, češ da je RS pridobila lastninsko pravico šele z Dogovorom o dokončanju umika JLA iz RS (prim. še Uredbo o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin bivše SFRJ na RS in Uredbo o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA, obe Ur.l. RS 24/92).
2. Trditve, da je toženka pred preselitvijo v sporno stanovanje že imela stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ji jo je dodelila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj leta 1989, niso pravno relevantne. Ker tožeča stranka nima upravičenj do tega, toženkinega prejšnjega stanovanja, ji ni moč naložiti, da toženki omogoči preselitev vanj.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija občine - pravno nasledstvo ljudskih odborov
Pravilna je pravna presoja, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana za predlagateljičin zahtevek, ker je obravnavano zaplenjeno nepremičnino, ko je ta zaradi zaplembe prešla v državno last, prevzel v upravljanje (in torej pridobil premoženjske pravice, ki so ustrezale lastninski pravici, pač na način, ki je ustrezal tedanji vsebini državne lastnine - oz. po besedilu 14. člena Ustave FLRJ/46 občeljudske imovine, tj. imovine v rokah države) ljudski odbor A. (in ne organ tedanje LR Slovenije ali FLRJ).
Ugotovitev, da je obravnavano zaplenjeno nepremičnino po njenem prehodu v državno last, prevzel ljudski odbor A., je: 1) v skladu s pojmovanjem tiste lastninske sfere, ki se je najprej imenovala državna lastnina, nato splošno ljudsko premoženje in nazadnje družbena lastnina;
2) v skladu s koncepcijo upravnih teritorialnih enot, na katere je bilo razdeljeno državno ozemlje, s tem da so bili za pravne osebe deklarirani ljudski odbori - nakar je bila razdelitev državnega ozemlja na teritorialne enote ustavnopravno (z Ustavo SFRJ/63 in Ustavo SRS/63) koncipirana kot razdelitev na temeljne družbenopolitične skupnosti - občine, katerim je bila priznana pravna osebnost - ta razdelitev pa je bila v veljavi tudi ob sprejemu predpisa, ki je podlaga za predlagateljičin zahtevek, tj. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. SRS 17/78, 32/89 in RS 12/92).
Kršena so pravila postopka, če tožnik v ugotovitvenem postopku ni bil zaslišan in seznanjen z dokazi, ki ga bremenijo. Stranka ima pravico biti seznanjena z izpovedbo priče, ki je bila lahko zaslišana le, če jo je pristojni organ odvezal čuvanja uradne ali druge tajnosti.
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba stanovanjskega organa JLA po 25.6.1991 - vselitev v sporno stanovanje pred 25.6.1991
Soglasje stanodajalca k vselitvi (prav to toženka z navedbo, da naj bi z vselitvijo soglašal predstavnik bivšega stanodajalca, očitno zatrjuje) bi temu namreč onemogočilo kasnejše sklicevanje na nezakonitost vselitve. To pa bi pomenilo, da bi tisti, ki mu je bilo soglasje stanodajalca dano, lahko (vsaj v razmerju do - bivšega - stanodajalca - toženkin položaj pa v razmerju do tožeče stranke ne more biti slabši) nemoteno uporabljal stanovanje, v katero se je vselil, kljub temu, da ni imel odločbe o dodelitvi stanovanjske pravice.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini
Sodišči prve in druge stopnje sta tako prišli do zaključka, da je bil toženec ob nakupu vozila v dobri veri. Omenjenih ugotovitev tožnik z revizijo ne more uspešno izpodbijati, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Sodišči prve in drugem stopnje sta tako pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je postal toženec A.P. lastnik omenjenega avtomobila in da zato tožnik ne more zahtevati njegove izročitve.
pridobitev z naturalizacijo - državljan druge republike - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji
Odjava stalnega prebivališča v Sloveniji in odselitev v bivšo republiko SFRJ v letu 1990 zaradi ureditve družinskega življenja in zaposlitve, pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, zaradi česar ni izpolnjen pogoj 5 let neprekinjenega dejanskega življenja v Sloveniji.