prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - pogoj za nadomestitev obvezne nastanitve tujca v centru z milejšimi ukrepi
Upravni organ je glede na ugotovljena dejstva, da tožnik po pravnomočno končanem postopku mednarodne zaščite ni prostovoljno zapustil RS, odredil nastanitev v Centru za tujce. V kolikor tožnik meni, da zaradi slabega psihičnega stanja izpolnjuje pogoje za milejši ukrep, določen v 59. členu ZTuj-1, lahko iz tega razloga vloži prošnjo, da se njegova nastanitev v Centru za tujce odpravi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve - tožbene navedbe
Tožnik v tožbi ni navedel, v čem tožena stranka nima prav – zlasti glede časa, ki ga je tožnik sam navedel, in v katerem naj bi bil žrtev nasilja in tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine v zvezi z ravnanjem njegove mame glede nerazkritja identitete tožnikovega biološkega očeta. Tožnik se tudi pavšalno sklicuje na priloženo dokumentacijo, sodišče pa v podatkih v spisu ni našlo pravno relevantnih dejstev, ki jih tožena stranka ne bi upoštevala v dokazni oceni, ali ki bi jih tožena stranka zmotno upoštevala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni tožilec - dokazno breme
Tožnica bi morala že v upravnem postopku pojasniti, zakaj meni, da bi imela uspeh kot subsidiarna tožilka v primeru nadaljevanja kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožnica konkretno navedla, kdaj in kje naj bi se zgodilo kaznivo dejanje, na kakšen način naj bi bilo storjeno ter iz katerih dokazov je razvidno, da se je zgodilo kaznivo dejanje. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila dovolj konkretizirana, zaradi česar tožena stranka ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZUP člen 2, 2/2, 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih organizacij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ima pravno zavarovani interes oziroma pravico v zakonu, da konkurira za sredstva za svoje delovanje in programe preko FIHO. V postopkih odločanja o razdelitvi sredstev FIHO je relevantno tudi splošno pravno načelo varstva enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije.
Ker ZLPLS in tudi ZInvO ne določata, da je zoper odločitev drugostopenjskega organa dopusten upravni spor, iz upravno-sodne prakse izhaja, da je Upravno sodišče upoštevalo, da so tovrstni akti, izdani v postopkih razporejanja sredstev invalidskim organizacijam upravni akti v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru iz obrazložitve ni razvidno, kakšne ocene so dobili posamezni programi. V obrazložitvi pod točko I. pri posameznem elementu presoje ni navedeno nobeno merilo ali pogoj iz materialnega prava, ki so urejeni v Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, čeprav mora tožena stranka že po določbi 1. odstavka 14. člena ZLPLS uporabljati sredstva v skladu z merili in pogoji iz navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 21. člena Pravilnika sicer izrecno ne navaja, da mora obrazložitev obsegati „navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba“, kot to določa na primer 4. točka 214. člena ZUP, vendar pa to izhaja že iz same narave kakršnega koli pravnega odločanja. Tožena stranka mora namreč v aktu ugotoviti dejstva in navesti razloge, ki so pravno relevantni, zato če v obrazložitvi ni nobene pravne podlage za merila, ki jih je organ uporabil, obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
inšpekcijski postopek - ukrep prometnega inšpektorja - podlaga za izdajo upravnega akta - obrazložitev odločbe - obrazložitev odločbe
V tem upravnem sporu je odločilno, da niti iz prvostopenjskega akta niti iz drugostopenjskega akta ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ upošteval, da je tožnica podala vlogo za odlog izvršbe. To dejstvo bi moralo biti nedvoumno ugotovljeno v upravnem aktu, kajti upravni organ lahko izda upravni akt samo na predlog oziroma zahtevek stranke, ali pa po uradni dolžnosti. Tožnica sicer v tožbi pravi, da je odlog predlagala, vendar pri drugem organu, in ker iz izpodbijanega akta in podatkov v spisu ni razvidno, katera obveznost je bila naložena tožnici s sklepom z dne 3. 6. 2009, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa, ima navedeni akt takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti drugače, kot z uporabo 37. člena ZUS-1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o začasnem financiranju občine - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj določa le to, kako se bo MOL financirala v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa - dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči - preživninska obveznost upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnica prenehala izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred tem, ko je bila določena njena obveznost plačevanja preživnine, preživninske obveznosti pri odločitvi o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče upoštevati.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1,, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22, 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - ugotavljanje vrednosti premoženja - kmetijska zemljišča
Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.
Pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. »Vodenje postopka« na drugi stopnji odločanja nedvomno pomeni »opravljanje posameznih dejanj v postopku« v smislu ZUP oziroma pomeni, da je bila navedena oseba »udeležena v postopku na prvi stopnji, zato dejstvo, da navedena oseba ni »sodelovala pri odločanju« ne more pomeniti, da ni bila storjena procesna kršitev na drugi stopnji odločanja.
Prvostopenjski akt nima zadosti ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, pri čemer bi morala biti ob uporabi vsakega merila oziroma kriterija za oceno vloge navedena tudi konkretna pravna podlaga v podzakonskem predpisu, da bi jo sodišče v postopku presoje zakonitosti lahko presodilo z uporabo t.i. zadržanega testa presoje. Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.
carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.
Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. missing traderji, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - pokojnina - povprečenje
V konkretnem primeru je bila podlaga za izplačilo dohodka upravna odločba ZPIZ in ne sodna odločba, kot se to zahteva po 120. členu ZDoh-2. Vendar pa je iz odločbe razvidno, da temelji na spremembi zakona (ZPIZVZ-A), ta pa na odločbi Ustavnega sodišča, ki je prav za primere, kakršen je tožnikov, odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne ureja pravice do pokojnine za nazaj, v neskladju z Ustavo. Čim je tako, so po presoji sodišča izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje, tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem zato, ker je, čeprav posredno, podlaga za odločitev sodna odločba. Vsebinsko pa zato, ker se tožniku na podlagi spremembe zakona pokojnina ne le izplača, temveč tudi prizna za nazaj, kar pomeni, da se na pretekla obdobja nanaša tako izplačani znesek kot tudi pravica do njegove pridobitve.
Postopek odmere dohodnine je samostojen postopek (ločen od postopka odmere davka od dobička pravnih oseb oziroma postopka inšpiciranja tovrstne davčne obveznosti, kar pomeni, da (tudi) ne gre za predhodno vprašanje), zaradi česar v drugem postopku ugotovljena davčna osnova, ki bi lahko vplivala na davčno osnovo v postopku odmere dohodnine, brez odprave prvotne odločbe o odmeri dohodnine in ponovne odločitve, s katero bi bila pa ugotovljena drugačna davčna osnova za odmero dohodnine kot z odločbo z dne 30. 4. 2004, na višino tožnikove obveznosti iz naslova dohodnine ne more vplivati.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazno breme
S cenitvijo se davčna osnova ugotavlja v verjetni višini, torej z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice. Tako določena osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Breme dokazovanja nižje davčne osnove od verjetno ocenjene je torej na strani zavezanca za davek.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zunajzakonskega partnerja - solastnina
Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnikove izvenzakonske partnerke, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasne odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji ter da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.