inšpekcijski ukrep - varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja - ustavitev izvajanja del
Ker tožnica pred posegom iz 28. člena ZVKD-1 na kulturnem spomeniku ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja, ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve izvajanja vseh del po prvem odstavku 155. člena ZVKD-1.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1,, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22, 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - ugotavljanje vrednosti premoženja - kmetijska zemljišča
Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - tožba na delitev solastnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali lahko tožnica s stanovanjem dejansko razpolaga, kar pa tožena stranka ni ugotovila v zadostni meri. Tožnica ni bila zaslišala oziroma tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi, čeprav je v prošnji opisala svoje življenjske, družinske in finančne razmere. Tožnica je tako imela šele v tožbi možnost predložiti dokaze, da pred Okrajnim sodiščem teče postopek razdelitve stanovanja – delitev solastnine. To pa je okoliščina, ki je za odločitev pomembna. Tožba na delitev solastnine namreč preprečuje prosto razpolaganje tožnice z nepremičnino, saj njen delež še ni določen.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o začasnem financiranju občine - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj določa le to, kako se bo MOL financirala v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.
Pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. »Vodenje postopka« na drugi stopnji odločanja nedvomno pomeni »opravljanje posameznih dejanj v postopku« v smislu ZUP oziroma pomeni, da je bila navedena oseba »udeležena v postopku na prvi stopnji, zato dejstvo, da navedena oseba ni »sodelovala pri odločanju« ne more pomeniti, da ni bila storjena procesna kršitev na drugi stopnji odločanja.
Prvostopenjski akt nima zadosti ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, pri čemer bi morala biti ob uporabi vsakega merila oziroma kriterija za oceno vloge navedena tudi konkretna pravna podlaga v podzakonskem predpisu, da bi jo sodišče v postopku presoje zakonitosti lahko presodilo z uporabo t.i. zadržanega testa presoje. Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.
inšpekcijski postopek - ukrep prometnega inšpektorja - podlaga za izdajo upravnega akta - obrazložitev odločbe - obrazložitev odločbe
V tem upravnem sporu je odločilno, da niti iz prvostopenjskega akta niti iz drugostopenjskega akta ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ upošteval, da je tožnica podala vlogo za odlog izvršbe. To dejstvo bi moralo biti nedvoumno ugotovljeno v upravnem aktu, kajti upravni organ lahko izda upravni akt samo na predlog oziroma zahtevek stranke, ali pa po uradni dolžnosti. Tožnica sicer v tožbi pravi, da je odlog predlagala, vendar pri drugem organu, in ker iz izpodbijanega akta in podatkov v spisu ni razvidno, katera obveznost je bila naložena tožnici s sklepom z dne 3. 6. 2009, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa, ima navedeni akt takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti drugače, kot z uporabo 37. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - nepremičnina, v kateri živijo upravičenec do brezplačne pravne pomoči ter člani njegove družine
Kraj prebivanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči in njegove družine je za odločitev v zadevi pravno relevanten, saj se po določbi 23. člena ZSV kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
ZUP člen 130, 130/2, 130/3, 207, 207/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 12. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11b, 12, 12/5.
okoljska dajatev - napoved za odmero okoljske dajatve - zahteva za oprostitev plačila okoljske dajatve - odločanje o več zahtevkih
Pri odločanju o odmeri okoljske dajatve na podlagi napovedi za odmero te dajatve in pri odločanju o zahtevi za oprostitev plačila okoljske dajatve gre za en upravni postopek, v katerem pa organ z eno odločbo odloči o obeh zahtevkih.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZUP člen 2, 2/2, 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih organizacij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ima pravno zavarovani interes oziroma pravico v zakonu, da konkurira za sredstva za svoje delovanje in programe preko FIHO. V postopkih odločanja o razdelitvi sredstev FIHO je relevantno tudi splošno pravno načelo varstva enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije.
Ker ZLPLS in tudi ZInvO ne določata, da je zoper odločitev drugostopenjskega organa dopusten upravni spor, iz upravno-sodne prakse izhaja, da je Upravno sodišče upoštevalo, da so tovrstni akti, izdani v postopkih razporejanja sredstev invalidskim organizacijam upravni akti v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru iz obrazložitve ni razvidno, kakšne ocene so dobili posamezni programi. V obrazložitvi pod točko I. pri posameznem elementu presoje ni navedeno nobeno merilo ali pogoj iz materialnega prava, ki so urejeni v Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, čeprav mora tožena stranka že po določbi 1. odstavka 14. člena ZLPLS uporabljati sredstva v skladu z merili in pogoji iz navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 21. člena Pravilnika sicer izrecno ne navaja, da mora obrazložitev obsegati „navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba“, kot to določa na primer 4. točka 214. člena ZUP, vendar pa to izhaja že iz same narave kakršnega koli pravnega odločanja. Tožena stranka mora namreč v aktu ugotoviti dejstva in navesti razloge, ki so pravno relevantni, zato če v obrazložitvi ni nobene pravne podlage za merila, ki jih je organ uporabil, obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasne odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji ter da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazno breme
S cenitvijo se davčna osnova ugotavlja v verjetni višini, torej z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice. Tako določena osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Breme dokazovanja nižje davčne osnove od verjetno ocenjene je torej na strani zavezanca za davek.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
sprememba vrste rabe zemljišča - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - upravičena oseba
Ni mogoče kot predlog za obnovo postopka obravnavati vsako vlogo stranke. Taka vloga mora imeti določeno vsebino, ki bo pristojnemu upravnemu organu omogočala ugotovitev, ali obstojijo temeljni pogoji za obnovo, torej omogočala preizkus ali predlog izpolnjuje formalne pogoje za meritorno odločanje, tako kot to določa prvi odstavek 256. člena ZUP/86. Predlog za obnovo postopka mora biti skladno s citirano določbo pravočasen, podati ga mora upravičena oseba, okoliščina na katero se opira predlog pa mora biti verjetno izkazana.
A.A. je umaknila predlog za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na parcelacijo zemljišča, ter vztrajala pri obnovi postopka v delu, ki se nanaša na določitev vrste rabe zemljišča. Določba 26. člena ZZKat (načelno) sodelovanja drugih strank v postopku ugotavljanja spremembe rabe ne predvideva, toliko bolj zato, ker je bila v tem postopku sprememba vrste rabe (iz gozda v dvorišče in poslovno stavbo), vezana na sam postopek parcelacije. Zato A.A. v tem primeru ni bilo mogoče šteti kot upravičeno osebo v smislu 256. člena ZUP/86, ob upoštevanju določbe 49. člena ZUP/86.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - podobnost blaga
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami in obratno. Šele primerjava obeh podobnosti bi bila v konkretnem primeru lahko podlaga za ugotavljanje verjetnosti ustvarjanja zmede kot tretjega elementa, ki mora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 biti izpolnjen za (ne)registracijo znamke.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. missing traderji, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
ZDDPO člen 11, 23, 23/1, 39. SRS (1993) standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - popravek vrednosti terjatev - investicijska olajšava - dolgoročne rezervacije
Po določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.
Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.
Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.