obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasne odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji ter da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
Po stališču, ki ga je v zvezi z vračilom zamudnih obresti zavzelo revizijsko sodišče, se o vračilu davka ne odloča v okviru postopka odmere davka in zamudnih obresti, temveč v samostojnem davčnem upravnem postopku. Navedeno pomeni, da se postopek vodi in v njem odloča skladno z določbami zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.
ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazno breme
S cenitvijo se davčna osnova ugotavlja v verjetni višini, torej z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice. Tako določena osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Breme dokazovanja nižje davčne osnove od verjetno ocenjene je torej na strani zavezanca za davek.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe - upravni spor
Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bila izdana odločba, ki jo izpodbija, niti ne zatrjuje, niti tega dejstva ne dokazujejo listine predloženega upravnega spisa, zato nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe, kar pomeni, da je bilo treba tožbo zavreči iz procesnih razlogov na podlagi določbe 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. missing traderji, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - pokojnina - povprečenje
V konkretnem primeru je bila podlaga za izplačilo dohodka upravna odločba ZPIZ in ne sodna odločba, kot se to zahteva po 120. členu ZDoh-2. Vendar pa je iz odločbe razvidno, da temelji na spremembi zakona (ZPIZVZ-A), ta pa na odločbi Ustavnega sodišča, ki je prav za primere, kakršen je tožnikov, odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne ureja pravice do pokojnine za nazaj, v neskladju z Ustavo. Čim je tako, so po presoji sodišča izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje, tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem zato, ker je, čeprav posredno, podlaga za odločitev sodna odločba. Vsebinsko pa zato, ker se tožniku na podlagi spremembe zakona pokojnina ne le izplača, temveč tudi prizna za nazaj, kar pomeni, da se na pretekla obdobja nanaša tako izplačani znesek kot tudi pravica do njegove pridobitve.