dohodnina - dohodek iz preteklih let - pokojnina - povprečenje
V konkretnem primeru je bila podlaga za izplačilo dohodka upravna odločba ZPIZ in ne sodna odločba, kot se to zahteva po 120. členu ZDoh-2. Vendar pa je iz odločbe razvidno, da temelji na spremembi zakona (ZPIZVZ-A), ta pa na odločbi Ustavnega sodišča, ki je prav za primere, kakršen je tožnikov, odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne ureja pravice do pokojnine za nazaj, v neskladju z Ustavo. Čim je tako, so po presoji sodišča izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje, tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem zato, ker je, čeprav posredno, podlaga za odločitev sodna odločba. Vsebinsko pa zato, ker se tožniku na podlagi spremembe zakona pokojnina ne le izplača, temveč tudi prizna za nazaj, kar pomeni, da se na pretekla obdobja nanaša tako izplačani znesek kot tudi pravica do njegove pridobitve.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - dokazno breme za ugotovitev pravočasnosti
Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo je prekluzivni materialni rok. Dokazno breme, da je zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno je na strani vlagatelja zahteve.
ZDDPO člen 11, 23, 23/1, 39. SRS (1993) standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - popravek vrednosti terjatev - investicijska olajšava - dolgoročne rezervacije
Po določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.
Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.
Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zunajzakonskega partnerja - solastnina
Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnikove izvenzakonske partnerke, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Po stališču, ki ga je v zvezi z vračilom zamudnih obresti zavzelo revizijsko sodišče, se o vračilu davka ne odloča v okviru postopka odmere davka in zamudnih obresti, temveč v samostojnem davčnem upravnem postopku. Navedeno pomeni, da se postopek vodi in v njem odloča skladno z določbami zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu.
ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe - upravni spor
Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bila izdana odločba, ki jo izpodbija, niti ne zatrjuje, niti tega dejstva ne dokazujejo listine predloženega upravnega spisa, zato nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe, kar pomeni, da je bilo treba tožbo zavreči iz procesnih razlogov na podlagi določbe 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.