denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - zemljiški kataster - subjektivni rok - določitev vrste rabe - v vednost poslana vloga
Vloga z dne 28. 5. 1999 se ne more šteti, kljub kasnejšim dopolnitvam, kot predlog za obnovo postopka. Vloga je bila geodetskemu upravnemu organu (GU Mozirje) poslana zgolj v vednost, kar je izrecno navedeno v njenem končnem besedilu, in ker je prvostopni geodetski upravni organ, ki je odločbo izdal, pristojen za odločanje o obnovi postopka (drugi odstavek 255. člena ZUP/86), se ta vloga (dopis), ker je bila poslana samo v vednost, ne more šteti kot predlog za obnovo postopka parcelacije oziroma določitve vrste rabe zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zunajzakonskega partnerja - solastnina
Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnikove izvenzakonske partnerke, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - dokazno breme za ugotovitev pravočasnosti
Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo je prekluzivni materialni rok. Dokazno breme, da je zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno je na strani vlagatelja zahteve.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekti storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
ZDoh-2 člen 15, 39, 39/1, 39/1-7. ZPIZ-1 člen 224.
dohodnina - predmet obdavčitve - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe - drug prejemek iz delovnega razmerja - darilo - boniteta - odpravnina
Bivši delodajalec tožnice je zanjo plačal prispevke za vštetje časa zaključenega rednega študija v zavarovalno dobo in to pravilno obravnaval kot tožničin drug prejemek iz delovnega razmerja ter temu ustrezno obračunal in plačal davke in prispevke. Tožnica zneska fizično res ni prejela, ker je bil direktno nakazan ZPIZ-u, je pa bil plačan namesto nje in torej podarjen. Darilo je kot boniteta opredeljeno v 7. točki 1. odstavka 39. člena ZDoh-2, ta pa je, v smislu 15. člena ZDoh-2, prav tako predmet obdavčitve z dohodnino. Prostovoljnega dokupa zavarovalne dobe ni mogoče enačiti z odpravnino ali njej podobnim institutom, saj kaj takega iz nobene zakonske določbe ne izhaja.
ZDDPO člen 11, 23, 23/1, 39. SRS (1993) standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - popravek vrednosti terjatev - investicijska olajšava - dolgoročne rezervacije
Po določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.
Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.
Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.