mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščitae - ponovitev preganjanja ali resne škode - notranja zaščita - razpis tiralice - načelo največjih otrokovih koristi
Tudi v primeru, če tožena stranka ocenjuje, da je podana izjema iz 10. alinee 23. člena ZMZ, to je ob pogoju, če bi obstajali utemeljeni razlogi za prepričanje, da se preganjanja ali resna škoda ne bo ponovila ali grožnje uresničile, mora njena obrazložitev obsegati prepričljive, logične in argumentirano podkrepljene razloge za tak zaključek, ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je bila tožnica očividec hudega zločina (umora) in tudi sama žrtev nasilnih dejanj, za kakršne pravni redi civiliziranih držav predpisujejo visoke zaporne kazni in dolgotrajne zastaralne roke, kar že samo po sebi kaže na izpostavljenost očividcev tovrstnih kaznivih dejanj, ki utegnejo prepoznati storilce, ne glede na to, ali so očividcem zločinov (ne)znana osebna imena storilcev ali žrtev.
Zgolj razpis tiralice, ki naj bi bila objavljena še meseca maja leta 2010 na televizijskem programu, se ne pokaže kot učinkovita zaščita, če le ta v konkretnem primeru ni prinesla nobenega učinka, tožnica pa je povedala, da je bila deležna groženj tudi po tem, ko je bila žrtev konkretnega nasilja.
razlastitev - zavrženje tožbe - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep je procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta (odločbe o razlastitvi) začasno odložen do dokončne odločitve o predhodnem vprašanju (odločitve o evidentiranju parcelacije nepremičnin, ki sta v delu predmet razlastitve). Takega sklepa pa, ker ne gre ne za dokončen upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in ne za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev zakonske določbe - učinek na še nepravnomočna pravna razmerja - učinek ustavne odločbe
Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74.b člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču člen 4, 4/4, 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-1, 10/4, 28, 44, 44/1. PZ člen 41, 997, 997/1. ZUS-1 člen 5, 5/4.
koprsko pristanišče - določitev koncesionarja do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa - storitev vleke ladij, pomorske pilotaže in privezovanja ladij - podelitev enovite koncesije - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - pravni interes v upravnem sporu
Podlaga za podelitev enovite koncesije je v 997. členu PZ, ki v 1. odstavku določa, da prvo koncesijsko pogodbo o upravljanju, vodenju, razvoju in rednem vzdrževanju pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču sklene Republika Slovenija z osebo zasebnega prava, ki opravlja te dejavnosti na dan uveljavitve tega zakona. Sporno pa ni, da je na dan uveljavitve PZ te dejavnosti opravljala Luka Koper d. d.. Iz te določbe po presoji sodišča izhaja, da je bil namen zakonodajalca, upravljanje vse pristaniške dejavnosti, tako glavne kot tudi spremljajočih, vključno z vleko ladij, pomorsko pilotažo in privezovanjem ladij, podeliti enemu koncesionarju in to Luki Koper d. d.. Tožeča stranka zmotno meni, da za podelitev opravljanja naštetih spremljajočih dejavnostih, ki so zanjo sporne, tožena stranka ni imela podlage v določbah PZ. PZ v 41. členu namreč določa, da je tožena stranka kot upravljalec pristanišča med drugim odgovorna tudi za zagotavljanje dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno, pri čemer sta izrecno našteti tudi pilotaža in vleka plovil, sodišče pa ne dvomi, da med te dejavnosti spada tudi privezovanje ladij (dejavnosti so v 41. členu PZ naštete primeroma).
upravni spor - dopustnost upravnega spora - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je inšpekcijski organ izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke. O tem je bilo namreč odločeno že z inšpekcijskima odločbama, na podlagi katerih je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. V upravnem sporu pa se po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 lahko procesne odločitve oziroma sklepi, ki vsebujejo tako odločitev, izpodbijajo le, če je postopek o odločanju o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek
Vložitev tožbe zaradi molka organa v primeru enostopenjskega postopka ureja določba 3. odstavka 28. člena ZUS-1. Ta določa, da sme tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu pod pogoji iz 2. odstavka istega člena tudi v primeru, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, pri čemer mora tožnik glede na 2. odstavek istega člena pred vložitvijo tožbe organ pozvati, naj izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh. V 1. odstavku 222. člena ZUP je določen rok, v katerem mora organ izdati in vročiti stranki odločbo, zoper katero ni pritožbe. V primeru skrajšanega postopka je rok en mesec, v drugih primerih pa je organ dolžan izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-2, 268, 268/3.
vozniško dovoljenje - obnova upravnega postopka - nova dejstva in dokazi - ponarejena listina - rok - predhodno vprašanje
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ dne 28. 7. 2009 prejel potrdilo Upravne enote P., Oddelka za upravno notranje zadeve, iz katerega izhaja, da tožnik pri izpitnem centru za voznike motornih vozil ni opravljal izpita za motorne voznike motornih vozil B kategorije in mu ni bilo izdano potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu. To potrdilo predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Oprava vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo je namreč po določbi 1. odstavka 147. člena ZVCP-1 pogoj za izdajo vozniškega dovoljenja.
Ker prvostopenjski upravni organ razloga za obnovo postopka ni oprl na razlog iz 2. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega kaznivega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pač pa na citirani razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja in posledično ugotovitve, da je potrdilo z dne 6.12.2005 ponarejeno.
Poročilo strokovne komisije mora vsebovati vsebinske razloge o tem, na kakšen način oz. kaj je bilo upoštevano pri vrednotenju projekta po posameznih kriterijih, kar je pomembno zaradi obveščanja prijaviteljev o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Na tako obvestilo ima namreč predlagatelj možnost podati izjavo, ki jo mora obravnavati strokovna komisija in oblikovati končni predlog sofinanciranja projektov. Ta mora vsebovati dosežene točke, pisno utemeljitev predloga, povzetek izjave predlagatelja in stališče strokovne komisije do te izjave. Na podlagi tako oblikovanega končnega predloga ministrica izda odločbo o financiranju projektov.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Okoliščine, ki se nanašajo na legalnost obravnavanih objektov oziroma na možnost njihove legalizacije v bližnji prihodnosti, se nanašajo izključno na odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, saj je bilo z njo dokončno odločeno o legalnosti obravnavanih objektov, izpodbijani sklep pa te odločitve v ničemer ne spreminja. Tožeča stranka torej s svojimi navedbami ne brani svojega pravnega interesa in ne izkazuje posega v svoj pravni položaj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje, za katerega je v 1. odstavku 146. člena ZGO-1 določeno, da se njegovo vodenje, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP in da se zato odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, to pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obligatorno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
Ker je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, in tega tožnica ne izpodbija, da je kozolec v obravnavanem primeru na južni strani visok 6,3 m, merjeno od nivoja raščenega terena do kapi, je to v nasprotju z 9. točko 1. odstavka 8. člena Pravilnika, po kateri dovoljena višina kozolca do 4 m, merjeno od terena do kapi. Ista določba Pravilnika tudi ne predvideva, da bi kozolec stal na armiranobetonski plošči, ki ima obenem funkcijo skeletnega nadstreška pod kozolcem stoječega objekta, kot je to v obravnavanem primeru. Če značilnosti zemljišča ne omogočajo drugačne postavitve kozolca, kot je to storila tožnica, to ne more biti razlog, da bi zanjo lahko veljala ugodnost, ki jo za enostavne objekte, ki so v času izgradnje izpolnjevali vse pogoje iz Pravilnika, predvidela določba 3. odstavka 3. člena ZGO-1, to je gradnja brez gradbenega dovoljenja.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/5, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUstS člen 1, 1/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcem - pospešeni postopek - čas vložitve prošnje - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - sum zavajanja in zlorabe postopka - omejitev osebne svobode - odločba Ustavnega sodišča
Za vse primere suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite velja, da tak razlog sam po sebi ne more biti ustavno dopusten razlog za tako dolgotrajen poseg v osebno svobodo, torej omejitvi gibanja kot eno izmed najbolj temeljnih pravic posameznika. Ustavodajalec je z 2. odstavkom 19. člena Ustave prepustil zakonu, da uredi primere, v katerih je dopustno poseči v pravico do osebne svobode in določil postopek, po katerem morajo ravnati pristojni državni organi v takšnih primerih, vendar pa ob hkratnem spoštovanju drugih ustavnih določb in še posebej 3. odstavka 15. člena in 2. člena Ustave RS.
ZON člen 33a, 49, 105a. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov člen 3, 3/2. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko Barje člen 11, 11/1, 11/1-2, 12, 12/1, 12/1-5.
Ker je prepoved gradnje novih objektov razen izrecno naštetih, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti, del varstvenega režima v prvem varstvenem območju krajinskega parka, je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
Glede na vsebino t.i. previdnostnega načela, je investitor tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe s strokovno podprtimi argumenti dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja, če pa o tem obstoji dvom, mora organ njegovo zahtevo zavrniti.
občinska socialna pomoč - socialni spor - stvarna pristojnost
Za odločanje v sporu zaradi uveljavljanja pravice do občinske socialne pomoči je po določbi 5. točke 1. odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
ZDDPO člen 9, 11, 12. SRS (2001) standard 13.28b. ZDavP-2 člen 76.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - nepremičnine - amortizacija - stroški reklame - dokazno breme
Za trditev, da se nepremičnine oddajajo v najem, tožnik tudi v tožbi ni predložil ustreznih dokazov. Davčni organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na SRS/2001 13.28b, po katerem so amortizirljiva sredstva tista, ki se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta, ki imajo omejeno dobo koristnosti ter so namenjena uporabi pri proizvodnji ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov.
Glede stroškov reklame drži tožbena navedba, da z nobenim predpisom zaračunavanje v obliki pavšala ni prepovedano. Vendar pa je pri priznavanju davčnih odhodkov treba upoštevati davčno zakonodajo, ki za davčno priznavanje odhodkov zahteva dosledno spoštovanje 9., 11. in 12. člena ZDDPO ter v tej zvezi tudi določil SRS. Temu tožnik s pavšalnim prikazovanjem stroška, četudi temelji na pavšalni pogodbi, ni zadostil. Riziko nedokazanih trditev pa mora, v smislu 76. člena ZDavP-2, nositi sam.
davek od dobička iz kapitala - ugotavljanje osnove za davek od dobička iz kapitala - FIFO metoda
58. člen ZDoh ni izrecno določal uporabe FIFO metode. Ministrstvo za finance pa je 19. 12. 1996 izdalo pojasnilo (objavljeno tudi na spletnih straneh) št. 416-82/96-IZ v zvezi z obdavčitvijo dobička od kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu v skladu z 58. in naslednjimi členi ZDoh. V njem je zavzelo stališče, da se za določitev nakupne cene v primeru več nakupov in prodaj istovrstnih vrednostnih papirjev po različnih cenah upošteva FIFO metoda. Ravno zato, ker metoda vrednotenja ni bila vnaprej določena, je bilo po mnenju sodišča ustrezno, da se je Ministrstvo za finance istovrstne zadeve odločilo obravnavati enako za vse davčne zavezance ter jih s tem tudi vnaprej seznaniti. Uporaba FIFO metode torej za davčnega zavezanca ni mogla biti presenečenje. Naslovljena je bila tudi na vse davčne zavezance enako.
rok - razlastitev - odškodnina - uvedba razlastitvenega postopka - nadomestna nepremičnina - ponudba za odkup
Glede na določbo 92. člena ZUreP-1 ponudba za odkup lahko vsebuje ceno, po kateri je razlastitveni upravičenec pripravljen odkupiti nepremičnino, ali nadomestno nepremičnino, ali oboje. Z uveljavitvijo ZPNačrt dne 28.4.2007, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
ureditev premoženjskopravnih razmerij med občinami - izločitev dela občine - ugotovitev premoženja občine
Izpodbijani upravni akt je ugotovitveni enostranski akt, s katerim občina, ki ni uspela skleniti sporazuma, ugotovi obseg svojega premoženja. Narava takšnega akta nalaga, da se na sporni trenutek 31. 12. 2006 ugotovi obseg premoženja, zaradi ureditve prihodnjih razmerij do nasprotne stranke in tretjih. Tožena stranka pa je v nekaterih točkah presegla ureditev. Za ureditev razmerij, nastalih po navedenem datumu, obstajajo drugi mehanizmi. Zato je sodišče s sodbo poseglo tudi v te odločitve, ker enostranska ureditev pričakovanega premoženja ne more biti predmet ugotovitvenega sklepa po 51. členu ZLS.
upravni spor - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil postopek tudi končan, je bila tožeči stranki vročena dne 1. 12. 2010, kar izhaja iz vročilnice k tej odločbi. Iz poštne oznake na ovojnici, v kateri je tožba prispela k sodišču, izhaja, da je tožeča stranka tožbo oddala priporočeno na pošto šele 6. 1. 2011, torej po poteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je bilo treba takšno tožbo zavreči kot prepozno.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pravni interes
Tožnik je umaknil predlog za začetek stečajnega postopka, zato je sodišče postopek s sklepom ustavilo. Iz navedenega izhaja, da se pravni položaj tožnika zaradi izpodbijane odločitve ne bo spremenil, saj je postopek, v zvezi s katerim je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, na podlagi njegove vloge ustavljen.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zavrženje predloga
V primeru plačila stroškov izvedencu, gre za obliko pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem, zato je rok za vračilo napotnice pričel teči najkasneje na dan vročitve drugega sklepa odvetniški družbi, to je dne 27. 5. 2010. Ker je bila napotnica vrnjena dne 8. 7. 2010, je organ za BPP pravilno uporabil določbo 5. odstavka 40. člena ZBPP in ugotovil, da je vrnjena prepozno in na podlagi 1. odstavka 129. člena ZUP predlog za izplačilo nagrade in stroškov zavrgel.