parcelacija - obseg parcelacije - neizvršljivost parcelacije - status javne poti - ugotovitev neustavnosti občinskega odloka
Ob določitvi meja nove parcele, ki naj bi potekale po zunanjem robu cestnega sveta, ter ob trditvi tožeče stranke, da celotna pot ni širša od dveh metrov (da je pot širša, ne izhaja tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu), je utemeljen ugovor, da je parcelacija kot je določena, v izreku drugostopnega organa, neizvršljiva.
Ustavna odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi ugotovitvena in ne razveljavitvena. Na podlagi ugotovitvene ustavne odločbe sporni Odlok o kategorizaciji občinskih cest ni prenehal veljati tudi po poteku šestmesečnega roka, v katerem je Ustavno sodišče napotilo Občino Ormož, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti. Ob obstoju Odloka, ki je sporno pot kategoriziral kot „javno pot“, pa je pravilna podlaga za razlastitev ZJC.
ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1. ZGO-1 člen 82, 82/3.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga
Dejstvo, da se je z gradnjo začelo, ko je bila postavljena tudi gradbiščna tabla, ne more spremeniti začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP kot začetek tega subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj obnove dejansko seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne od dneva, ki so nastopile okoliščine, ki so mu to objektivno omogočale, oziroma od dneva, ko bi se predlagatelj s to okoliščino zgolj mogel seznaniti.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - izjemni primeri - zdravstveno stanje zavezanca
Na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku je možen odpis ali delni odpis dolga v izjemnih primerih. Kot take zakon našteva tudi daljšo bolezen oziroma poškodbo davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnost. Tožnik zdravstvenih težav (ki se ne upoštevajo uradoma) ni pravočasno uveljavljal, zato jih davčni organ pravilno ni presojal. Lahko pa tožnik ponovno vloži vlogo za (delni) odpis davčnega dolga in z njo uveljavlja tudi omenjene okoliščine kot spremenjene okoliščine, ki v upravnem postopku še niso bile presojane.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep Mestnega sveta - sklep o spremembi odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je Mestni svet Mestne občine Ljubljana v Odloku o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Ljubljana 6. člen spremenil tako, da je navedel, kje je sedaj sedež uredništva glasila. Takega akta v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
Ne glede na to, da v javnem natečaju za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše pogoj (da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva) ni naveden, pa iz same zakonske določbe, ki jo morajo koncesionarji upoštevati, izhaja dolžnost urejanja delovnih razmerij, v skladu s kolektivnimi pogoji, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
DDV - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz dejavnosti - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - postopek izvršbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Eden izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo po 55. členu ZIZ, ob okoliščini, da se v tej zadevi predložijo dokazi je, da je obveznost poravnana. To je t.i. pozicijski ugovor, ki ga ima dolžnik v izvršilnem postopku, kadar trdi, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe kot izvršilnega naslova.
ZASP člen 149, 149/1,149/1-1, 149/1-2, 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - začasno dovoljenje
Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega (v tem primeru mora biti dogovor vsebovan v statutu kolektivne organizacije, ki se poteguje za izdajo stalnega dovoljenja) kot tudi začasnega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - dokazni predlog
Tožnica z dvema ponudbama, ki ju prilaga k tožbi (in iz katerih izhaja, da je vrednost avtomobila malo pod 8.000 EUR), ne more uspešno dokazati, da je vrednost omenjenega avtomobila res nižja od 8.000 EUR oz. od 8.033,20 EUR. Tožnica prav tako ne more biti uspešna z zatrjevanji, da se je pri oceni vrednosti premoženja zmotila, saj je bila v postopku k toženi stranki vabljena zaradi ugotovitve premoženja in njegove vrednosti in je imela možnost, da bi pred tem dobila ustrezne informacije.
občinska cesta - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas - postavitev ograje - enostavni objekt
V konkretnem primeru je tožnik zaprosil za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov je dovoljena le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Ker niso bili dani pogoji za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste, občina ni ugodila tožnikovemu zahtevku.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 34.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - nepremičnine z vknjiženo hipoteko - dohodek na družinskega člana - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nepremičninah v lasti tožnika je na podlagi sklepa o zavarovanju pristojnega okrajnega sodišča vknjižena skupna hipoteka za zavarovanje izvršljive terjatve davčnega organa. Na tej podlagi je odločitev, da se pri ugotavljanju pogojev za odpis davčnega dolga kot premoženje tožnika v celoti upoštevajo tudi te nepremičnine, skladna z določbo 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Višino dohodkov na družinskega člana davčni organ ugotovi skladno s Pravilnikom in kot dohodke pravilno upošteva vse dohodke in prejemke tožnika in njegovih družinskih članov, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne (30. člen), vključno z odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno na podlagi katerih dejstev in dokazil je podatke o katastrskem dohodku tožena stranka štela za zadnje znane podatke.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - velikost kmetije - uradna evidenca - zemljiški kataster - dejanska raba
Ker dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu obravnavane kmetije, ki je v tem primeru sporno, izhaja iz podatkov iz zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbena navedba, da evidence ne ustrezajo dejanskemu stanju. Na tej podlagi ter ob uporabi kriterijev iz 2. člena ZDKG, ki so bili glede na podatke zemljiškega katastra o kulturi posameznih zemljišč pravilno uporabljeni, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev, da kmetija obsega več kot 5 ha primerljive kmetijske površine in s tem izpolnjuje pogoje, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.
Postopek za uskladitev vrste rabe in katastrske kulture ter katastrskega razreda zemljišč v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem, je svoj postopek, v katerem so možni ugovori, ki se na to zadevo – zemljiškokatastrske podatke – nanašajo, ne morejo pa se uspešno uveljavljati v postopku določanja zaščitene kmetije.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - predmet denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - nepremičnina, ki je že v lasti denacionalizacijskega upravičenca
Del stare parc. št. 2946 B. je na podlagi določil ZLNDL prešel v last denacionalizacijskega upravičenca, oziroma njegovih dedičev, zato ne more biti predmet vrnitve po ZDen.
ZUP (1986) člen 59, 59/3, 68, 68/2, 143, 143/3. ZDen člen 61, 61/2.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pooblastilo upravičenca za vložitev zahteve - kršitev pravil postopka
V obravnavani zadevi je pravno pomembno predvsem dejstvo, ali je denacionalizacijska upravičenka pooblastila svojo sestro za vložitev zahtevka. Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da sta bili upravičenka in vlagateljica zahteve s strani upravnega organa pozvani, naj vlogo dopolnita s podpisom ali pooblastilom in nista niti bili opozorjeni na posledice, ki po 2. odstavku 68. člena ZUP/86 nastopijo, če stranka vloge ne dopolni, sodišče opozarja, da takšno ravnanje pomeni tudi kršitev 3. odstavka 143. člena ZUP/86.
ZBPP člen 13, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - obremenjena nepremičnina
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka lastnica stanovanjske hiše z dvoriščem, katerih vrednost je sodni cenilec ocenil na 480.579,00 EUR. Dolg tožeče stranke znaša 421.185,07 EUR, tako da je razlika med vrednostjo nepremičnine in zapadlimi obveznostmi 59.393,93 EUR, to pa je več kot 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je ob vložitvi vloge predstavljalo 13.771,00 EUR.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - končana oprava storitve pravne pomoči - končan postopek na prvi stopnji - prejem sodne odločbe
Brezplačna pravna pomoč se odobri za posamezne faze postopka, in tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bila odobrena le za postopek na prvi stopnji. Zato bi moral tožnik oziroma prosilec za vsako nadaljnje dejanje v zvezi s tem postopkom ponovno zaprositi za odobritev pravne pomoči.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo upravičenca - pravica do odškodnine od tuje države
Tožnica tudi ne izpodbija dejstva, da je imel A.A. na podlagi sporazumov, sklenjenih med FNRJ in FLRJ, kot ameriški državljan pravico uveljavljati v ZDA odškodnino za premoženje, ki mu je bilo nacionalizirano v Jugoslaviji. Na podlagi navedenega pa po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen ne more biti upravičenec do denacionalizacije.