ZKme-1 člen 30. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepa povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 za leto 2009 razdelek 4/1, točka 2.
javni razpis - kmetijstvo - nepovratna sredstva - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - oblika prijavnega obrazca
Ker se vloga, ki jo je tožnik vložil za pridobitev nepovratnih sredstev, razlikuje od obrazca vloge, ki je bila del razpisne dokumentacije in javno objavljena, je pravilna odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove vloge.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/5. ZUP člen 179, 180a, 180a/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev - domneva resničnosti javne listine
Ker tožnica v postopku po četrtem odstavku 180a. člena ZUP ni dokazala, da je potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev Centralne klirinško depotne družbe d.d. neresnično, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno štel, da je vsebina potrdila pravilna in da je torej tožnica imetnica vrednostnih papirjev, katerih lastništvo je v izjavi zamolčala.
URS člen 25. ZGO-1 člen 48, 48/1, 56, 56/1, 56/2, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 66/1-4, 66/1-6, 66/1-7, 66/2, 66/3, 66/3-1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - določitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom - soglasje - načelo zaslišanja stranke
Zgolj okoliščina, da je v zemljiški knjigi zaznamovan postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ne more izkazati, da prizadeta stranka nima pravice graditi. Zemljiškoknjižne plombe, na katere se tožniki sklicujejo, tudi še ne dokazujejo zatrjevane solastninske pravice tožnikov. Tožniki bi bili s takim ugovorom lahko uspešni kvečjemu, če bi v postopku predložili pravnomočno sodno ali upravno odločbo, iz katere bi izhajalo, da so solastniki zemljišča, ki je predvideno za gradnjo ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi zatrjevane solastninske pravice.
Organ se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru ugotavljanja pogojev za njegovo izdajo ni dolžan spuščati v vsebino pridobljenih soglasij, saj so ta predmet odločanja in preizkusa s pravnimi sredstvi v drugih upravnih postopkih, razen v primeru, ko ZGO-1 izrecno zahteva, da organ preveri, ali ima soglasje določeno vsebino (npr. soglasje o priključitvi iz 1. točke tretjega odstavka 66. člena ZGO-1).
Odločitev o tem, da je bila tožničina petletna obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov predčasno prekinjena, pomeni v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, o katerem pa je že pravnomočno odločil pristojni organ, zato je bil upravni organ pri izdaji v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe na takšno odločitev vezan, na njo pa je vezano tudi upravno sodišče.
Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt).
Če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila.
Že v besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča in se bo upoštevala pri sklepanju koncesijske pogodbe. To pomeni, da če prijavitelj ne bo posloval tako, kot se je zavezal v prijavi, ima tožena stranka pravico, da z njim koncesijske pogodbe ne sklene, oziroma je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
Pred sklenitvijo poravnave je tožnik sicer tudi ˝imel˝ premoženje, le da pod pravnim statusom skupnega premoženja (zunaj)zakonskih parterjev. Tožnik je na podlagi sodne poravnave »pridobil« premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja, česar pred poravnavo ni mogel. Zato je treba upoštevati, da je s poravnavo »pridobil« premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
Tožniku je bilo dne 2. 7. 2009 puščeno obvestilo, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. člena ZUP ni dala opraviti, jo lahko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen o tem, da jo lahko prevzame v roku 15 dni in da začne rok teči od dne 3. 7. 2009 dalje, na kar bo pošiljka puščena v predalčniku. V upravnem spisu se nahaja tudi opozorilo, da če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, se po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok se je iztekel 17. 7. 2009 in ta datum se šteje kot datum vročitve.
Pritožba zoper prvostopenjski akt je bila vložena prepozno, zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvostopenjskega akta zavreči iz razloga po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - poravnava - plačilo preživnine
Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
mednarodna zaščita - umik prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila sodnih taks
V konkretnem primeru tožnik ni podal svoje izrecne izjave v ustni ali pisni obliki, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite umika, niti ni samovoljno zapustil azilnega doma oziroma njegove izpostave, kar v odgovoru na tožbo potrjuje tudi tožena stranka.
Tožnik je v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu.
soglasje k določitvi dela plače za redno delovno uspešnost - izpodbijanje soglasja - poseg v pravice tožnice - stranka v postopku - začasna odredba
Izpodbijani akt ne posega v pravice tožnice, ker tožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice oziroma pravne koristi, zato ne more biti stranka v predmetnem postopku.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustnosti tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - pogoji za zavrženje vloge
Tožnica je podala prošnjo, ki vsebuje vse sestavine po 32. členu ZBPP, med drugim tudi podatke o zadevi in navedbo željene oblike pravne pomoči, kakor tudi podatke o dohodkih, o premoženjskem stanju in druge podatke, ki jih prošnja mora vsebovati. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru ni nepopolna v smislu nepopolne vloge po 67. členu ZUP, zato niso bili podani pogoji za zavrženje prošnje na tej pravni podlagi. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral njeno prošnjo meritorno obravnavati in ugotavljati ali so podani objektivni, vsebinski in finančni pogoji ter oceniti okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, kot je predpisana z določbo 214. člena ZUP in je tako tudi ni mogoče preizkusiti. V delu, ki se izpodbija s tožbo, se organ prve stopnje do konkretnih navedb in dokazov tožnice v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil, marveč je zgolj navedel zakonsko besedilo, ter da tožnica ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 2.a člena ZZVN. V obrazložitvi izpodbijane odločbe bi moral prvostopni organ konkretno utemeljiti, na podlagi česa je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člena ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - pravnomočna odločitev o isti stvari - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Ker je bilo o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je drugostopenjski organ pravilno uporabil določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in ponovno zahtevo tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca pravilno zavrgel.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
upravna izvršba - davčna izvršba - nedopustnost izvršbe - zahteva za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - zavrženje zahteve
Instituta nedopustnosti izvršbe niti ZUP niti ZDavP-2 ne predvidevata. Upravni organ je zato tožnikovo vlogo pravilno zavrgel, saj tožnik uveljavlja pravico oziroma pravno korist, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku.