Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru vseh rezidentov po 5. členu ZDoh-2), temveč kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj. V primerih, ko ima Slovenija z državo vira dohodka sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in z njo dogovorjeno metodo odbitka, je treba upoštevati določbe konkretne pogodbe. Slovenija ima taki pogodbi sklenjeni z Nemčijo in z Avstrijo. Pri obdavčevanju dohodkov, ki jih rezidenti Slovenije prejemajo v Nemčiji in dohodkov, ki jih prejemajo v Avstriji, gre torej za dve različni pravni situaciji, kar je podlaga za različno obravnavanje. Zato tožnik, ki je dohodek prejemal pri delodajalcu v Nemčiji, ne more uspešno ugovarjati, da bi moral biti obravnavan enako kot zavezanec, ki je dohodek prejel iz zaposlitve v Avstriji.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker je prehod lastninske pravice na premoženju preživljanca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju odložen do smrti preživljanca, se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančne zmožnosti preživljanca kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.
upravna izvršba - davčna izvršba - nedopustnost izvršbe - zahteva za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - zavrženje zahteve
Instituta nedopustnosti izvršbe niti ZUP niti ZDavP-2 ne predvidevata. Upravni organ je zato tožnikovo vlogo pravilno zavrgel, saj tožnik uveljavlja pravico oziroma pravno korist, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku.
DDV - vračilo preveč plačanega DDV - vračilo preveč plačanih zamudnih obresti - uporaba materialnega predpisa
Prvostopenjski organ pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. V obravnavanem primeru je kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člena ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - koristi otroka - dolžnost izobraževanja otrok
Zavrnitev tožeče stranke, da podpiše vlogo za štipendijo, kar tožnica utemeljuje z materialno obveznostjo zaradi morebiti neuspešnega študija, kaže na njeno drugačno gledanje glede sinovega izobraževanja oziroma na navzkrižje koristi tožeče stranke in njenega sina. To pa je centru za socialno delo nalagalo, da v skladu z določbo 213. člena ZZDR postavi kolizijskega skrbnika.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV - leasing vozil - odvzem identifikacijske številke
Izdajatelj računa ni bil davčni zavezanec, kar posledično pomeni, da pridobitelj računa na tej podlagi nima podlage v ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV. Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 67. členu ZDDV-1 je možno le ob izpolnjevanju navedenih pogojev in ni vezano na trenutek objave odvzema ID številke za DDV davčnemu zavezancu na spletni strani DURS. Dokazno breme trditev, s katerim uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, pa je na strani zavezanca za davek.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev.
davek iz dejavnosti - gostinska dejavnost - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Primerjava tožnika z drugimi davčnimi zavezanci je bila opravljena zgolj kot eden od elementov preverjanja pravilnosti ugotovljenega koeficienta pribitka, kot izhaja iz tožnikovih poslovnih knjig. Ta primerjava s tremi zavezanci, ki opravljajo primerljivo dejavnost, pa nato na izvedeno cenitev davčne osnove ni vplivala. Davčna osnova je bila namreč ugotovljena izključno na podlagi tožnikovih podatkov o nabavljenih količinah materiala in ob upoštevanju njegovih normativov ter jo je mogoče tudi računsko preveriti.
Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Tožnik je prvostopenjskemu organu sicer navedel dve pravni osebi in njun koeficient pribitka, vendar bi moral dokazati nižjo osnovo v okviru svojega poslovanja, česar pa ni storil.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik bi sodišču moral predložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje in zahtevo organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o vložitvi, da bi sodišče moglo preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1. Na njem je namreč dokazno breme o tem, da je bil organ druge stopnje ob vložitvi tožbe v molku.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - pravnomočna odločitev o isti stvari - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Ker je bilo o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je drugostopenjski organ pravilno uporabil določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in ponovno zahtevo tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca pravilno zavrgel.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 12, 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 50/3, 53.
Ključna okoliščina, da bi bil tožnik na predtisku obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču posredovala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan, vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 67, 67/2, 68, 68/5, 144, 144/1, 144/1-1, 146, 146/1. OZ člen 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je bil s pozivom upravnega organa pozvan, da zahtevek za izplačilo sredstev dopolni tako, da predloži zapisnik o izbiri in najmanj tri primerljive ponudbe za opremo. Glede na navedeno vsebino dopis tožniku ni bil poslan v smislu 1. odstavka 9. člena ZUP, da bi se ta po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mogel izjaviti o relevantnih dejstvih in okoliščinah, pač pa kot poziv k odpravi pomanjkljivosti nepopolne vloge.
blagovna znamka - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - registracija blagovne znamke - razlikovalni učinek znaka - označevanje vrste - označevanje geografskega izvora
Jožefov vrelec je ime mineralnega vrelca v Sicheldorfu v Avstriji. Ime mineralnega vrelca, ki predstavlja naravni vir, za katerega črpanje mora država podeliti koncesijo, predstavlja le označbo izvora proizvoda. Tak podatek nudi le informacijo o lastnosti oziroma geografskem izvoru proizvoda oziroma storitve. Potrošnik v takem primeru ne more ločiti, kdaj je beseda uporabljena kot nek „splošen podatek“ in kdaj kot „znamka“.
soglasje k določitvi dela plače za redno delovno uspešnost - izpodbijanje soglasja - poseg v pravice tožnice - stranka v postopku - začasna odredba
Izpodbijani akt ne posega v pravice tožnice, ker tožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice oziroma pravne koristi, zato ne more biti stranka v predmetnem postopku.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustnosti tožbe.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka tožbe ni vložila v predpisanem tridesetdnevnem roku, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu na odločbi in kot to določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, zato je tožba vložena prepozno.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - zavrženje predloga
Tožnik je za izdajo odločbe, s katero je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, izvedel najkasneje 2. 6. 2007, ko je prvič vložil predlog za obnovo postopka. Ponovno vložen predlog z dne 16. 3. 2009 je zato prvostopni organ pravilno zavrgel kot prepoznega.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
uporabno dovoljenje - stavba zgrajena pred 31. 12. 1967 - potrdilo o uporabnem dovoljenju - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnik kot mejaš in lastnik zemljišča, po katerem poteka dostopna pot do spornega objekta, pravnega interesa za udeležbo v tem upravnem postopku ne izkazuje, saj se v skladu z določbo 197. člena ZGO-1 v tem postopku ne preverja, ali objekt, za katerega se zahteva izdaja potrdila, izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa s trditvijo, da naj bi bil predmetni objekt deloma postavljen na njegovi parceli. Tudi ta trditev se namreč ne nanaša na nobeno od zakonsko predpisanih okoliščin, ki so pomembne za odločitev v obravnavanem upravnem postopku.