URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - pravica do šolanja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - upravni spor - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sodišče v upravnem sporu ne more odločati o zakonitosti akta organa (Vlade), ki je bil izdan v obliki predpisa, saj je za presojo abstraktnih splošnih aktov na podlagi 3. alineje prvega odstavka 160. člena Ustave RS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče.
Okrožnica ni upravni akt, ki ga za potrebe upravnega spora opredeljuje zakon, saj ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz področja upravnega prava in ne posega v javno pravno sfero, temveč gre za dopis, v katerem so, kot pravilno poudari toženka, navodila oziroma priporočila osnovnim šolam v zvezi z uporabo Odloka. Okrožnica ni niti posamičen akt, saj je naslovljena na vse osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in glasbene šole. Ker okrožnica ni posamičen akt, z izdajo katerega naj bi bilo poseženo v tožnikove pravice, je sodišče že zato tožbo tudi na podlagi določbe 4. člena ZUS-1 zavrglo.
COVID-19 - osnovna šola - izobraževanje - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - procesne predpostavke - pravni interes - začasna odredba
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, poleg tega pa tudi ne o tistih aktih, ki v pravni položaj tožnika ne posegajo, kot tudi ne o tistih aktih, zoper katere je tožniku na razpolago drugo sodno varstvo. Pri tem se za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1 šteje tisti akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Upoštevaje določbo 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katero je povzeta določba 2. odstavka 157. člena Ustave, pa je predmet presoje sodišča v upravnem sporu tudi zakonitost posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi individualno posegajo v temeljne pravice in svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Sodišče, ki skladno s 1. odstavkom 40. člena ZUS-1 presoja izpodbijani akt v mejah tožbenega predloga, v konkretnem primeru ugotavlja, da iz vsebine tožbenega zahtevka kot iz tožbe kot celote nedvoumno izhaja, da tožnika zahtevata sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 157. člena Ustave, pri čemer iz tožbenih navedb izhaja, da je zanju spornih več v tožbenem zahtevku navedenih splošnih aktov in sicer Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21 in 177/21), Sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) o izvajanju vzgojno izobraževalnega dela na daljavo (Uradni list RS, št. 138/21), Okrožnica MIZŠ z dne 12. 11. 2021 in Dodatna pojasnila k okrožnici MIZŠ z dne 16. 11. 2021. To pa že glede na njihovo poimenovanje, kot tudi glede na njihovo vsebino kaže na njihovo pravno naravo splošnih abstraktnih pravnih aktov, ne pa za individualno urejanje posamičnih razmerij.
varstvo ustavnih pravic - odlok - upravni akt - upravni spor - tožba v upravnem sporu - ni posamični akt
Sodišče je presodilo, da izpodbijani Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Izpodbijani akti namreč naslavljajo splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter urejajo nedoločeno število bodočih primerov, to pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njihovo izpodbijanje ni mogoče.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 12. Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (2020) člen 1.
kršitev ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - zaščitna maska - odlok - splošni akt vlade - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Iz določb prvega, drugega in četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 po mnenju sodišča izhaja, da celotnega odloka Vlade RS, in sicer v konkretnem primeru Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 in Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa ZNB pri nalezljivi bolezni COVID-19, ni mogoče šteti za posamična akta, ki bi bila lahko dopusten predmet spora, še najmanj pa, da bi Upravno sodišče tak celoten podzakonski predpis lahko izreklo za nezakonit in ga odpravilo, kot to zahtevajo tožeče stranke.
Tožbe ni mogoče vložiti zoper zgolj hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov (grožnja z inšpekcijo, prekrškovnim postopkom ali morebitno izključitvijo iz šole).
Kolikor bi tožnici bili izdani inšpekcijska in prekrškovna odločba, ima na voljo ustrezno sodno varstvo, zaradi česar okoliščina zagotovljenega drugega sodnega varstva izključuje vodenje subsidiarnega upravnega spora.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - učinkovito primarno sodno varstvo - nezakonito delo policije - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - razdružitev postopka - motenje posesti - posestno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prva toženka je sicer (mestna) občina in kot taka v skladu s 1. členom ZUS-1 lahko nastopa kot tožena stranka v upravnem sporu, vendar le, kot pojasnjeno, če izpodbijani akt oziroma dejanje predstavlja oblastno ravnanje. Zgolj ugotovitev, da je toženka lokalna skupnost, torej še ne pomeni, da (vsako) njeno delovanje do drugih subjektov pomeni oblastno delovanje. Sporna dejanja toženke po presoji sodišča predstavljajo način upravljanja z njenim lastnim premoženjem in da takšna dejanja niso oblastna ravnanja, temveč ravnanje stranke kot vsakega drugega lastnika. Sodno varstvo v upravnem sporu zato ni dopustno.
Tožniki ne morejo doseči sodnega varstva v upravnem sporu zgolj zato, ker zaradi dejanskih okoliščin primera posestno varstvo morebiti ne bi bilo več smiselno niti mogoče.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. ZUS-1 člen 4. ZPSI-1 člen 56, 79, 79/1, 80, 80/1, 83, 83/5, 83/6.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil - sodno varstvo pred bodočimi ravnanji - nošenje mask - zavrženje tožbe - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Toženka nastopa pri odločanju o pravicah in dolžnostih učenca v vlogi nosilke javnih pooblastil in bi morala po presoji sodišča, poleg specialne določbe desetega odstavka 56. člena ZPSI-1, ki ji nalaga za ukrep, ki ga je tožnikom izrekla, izdajo pisnega sklepa, v postopku uporabljati tudi določbe ZUP.
Toženka ni izdala konkretnega, posamičnega akta v pisni obliki kljub temu, da bi ga morala. Tožniki imajo po presoji sodišča glede na obrazloženo zagotovljeno sodno varstvo zaradi molka toženke v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu. Sodno varstvo zaradi molka organa v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu, izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ugotovitev, da imajo tožniki drugo sodno varstvo narekuje odločitev, da ta upravni spor ni dovoljen.
Izključitev tožnikov iz šole ni ravnanje, ki bi ga tožniki izpodbijali v tem upravnem sporu.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče RS je drugače kot Upravno sodišče RS odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2. URS člen 23. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 1.
zahteva za izdajo začasne odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tudi če bi v upravnem sporu tožeča stranka uspela in bi bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje, si s tem stranka svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, ker bi bili zahtevani podatki že razkriti, sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, s čemer bi bila kršena pravica tožeča stranke do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije. Da je treba v pravnih postopkih, v katerih se presojajo pravno zavezujoče odločitve nadzornega organa (po slovenskem pravnem redu je to Informacijski pooblaščenec), vsaki fizični in pravni osebi (torej tudi upravljavcu osebnih podatkov) zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, izrecno določa tudi 1. točka 78. člena Uredba št. 2016/679.
URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni upravni postopek
V upravnem sporu ni možno uveljavljati sodnega varstva zoper abstraktne splošne akte, saj je slednje v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena URS pridržano Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
URS člen 157. ZUS-1 člen 1, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - oblastno ravnanje - varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi poseglo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil.
Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZOsn, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja pogoja PCT, brez predvidenih posledic njegove kršitve in opredelitve s tem povezanega nadzora. Že navedeno zadošča za sklep, da tožena stranka tožnici ni naložila nobene javnopravne obveznosti.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je tožena stranka v okviru predhodnega preizkusa tožnikovo zahtevo s sklepom pravilno zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Bistvo predmetnega spora je v tem, da tožnik ne izpodbija dejstva, ki ga je ugotovila in upoštevala tožena stranka, in sicer, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo, ampak ugovarja, da podružnica Ljubljanske banke v Sarajevu za morebiten prenos ni imela nobenega pooblastila, da je bil prenos neverodostojen oziroma, da bi tožena stranka morala dokazati, da je tožnik sam kot varčevalec podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesel sredstva na JPR, kar pa se ni zgodilo, saj listina o stanju na računu dokazuje, da ni bilo nobenega prometa.
Drugačna sodna odločitev kot zavrnitev tožbe v navedenih pravnih okoliščinah bi tožeči stranki samo zmanjšala možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih, zato je Upravno sodišče, sklicujoč se na revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča, odločilo, da je tožba neutemeljena na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prepozna vloga - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve - pravni prednik
Kasnejše pravno nasledstvo na zaključen postopek, ki je tekel na zahtevo pravnega prednika, ne vpliva. Tožeča stranka namreč ni vstopila v postopek pravnega prednika kot njegova naslednica, temveč je do pravnega nasledstva prišlo šele po že zaključenem postopku. V takšnem primeru zahteva tožeče stranke ne predstavlja „dopolnitve“ zahteve pravnega prednika, ampak se kot samostojno vložena vloga glede pravočasnosti in (utemeljenosti) presoja samostojno.
Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženi stranki. Navedeni rok niti ni predstavljal zahteve, ki bi toženi stranki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi.
ZNISESČP člen 6, 6/3. ZUP člen 9, 9/1, 62, 62/1, 62/7.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - pogodba o dosmrtnem preživljanju - jezik v postopku - pravica do tolmača - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - pooblaščenec
Upravni organ svojih pisanj ni dolžan prevajati v jezik, ki ga stranka razume (v obravnavanem primeru v hrvaški jezik), razen če bi šlo za primer iz drugega odstavka istega člena, ko je pri organu poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski, stranka pa v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma bi uporabo tega jezika zahtevala kadarkoli med postopkom. Glede na omenjeno je treba sedmi odstavek istega člena, po katerem ima stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati njegov potek po tolmaču, razumeti, da se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
ZUP v prvem odstavku 9. člena določa, da je treba dati stranki pred izdajo upravne odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. ZUP ne določa, da se ta pravica lahko uresniči zgolj v obliki zaslišanja.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila tožnika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva dne 21. 7. 1998 prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnikovega pravnega prednika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila njegovega pravnega prednika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - dokazilo o priporočeni pošiljki
To, da so bila sredstva prenesena na JPR na podlagi predpisov FBiH, izhaja iz Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije. Zato po presoji sodišča v tem primeru ni pravne podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožnika.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, je razvidno, da so bila sredstva s predmetnih deviznih vlog prenesena na JPR zapustnika. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika oziroma zapustnika pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Za odločitev je nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Po presoji sodišča FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun ni le pristopila k dolgu, zaradi česar naj bi bila tožena stranka po OZ zavezana k plačilu svoje obveznosti. Pogodba o pristopu k dolgu (ali o prevzemu dolga) je sklenjena med dvema osebama, od katerih je ena dolžnik. Taka pogodba pa v obravnavani zadevi ni bila sklenjena.
Med strankama ni sporno, da je zapustnik prenesel vsa sredstva s predmetnih deviznih vlog na svoj JPR in da je tožena stranka to ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj je tožena stranka vsa pravno odločilna dejstva lahko ugotovila na podlagi navedb tožnika in dokazil, ki jih je predložil.
Z zakonom ni uvedena odgovornost za poplačilo terjatev do Banke, ki so prenehale zaradi prenosa na JPR, zaradi česar ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila tožniku z zakonom odvzeta pravica do izplačila.