ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - upravni spor
Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.
Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.
URS člen 19, 22, 32. ZUP člen 9, 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 10, 10-14.
karantena - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - izjema - obrazložitev odločbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave
Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije, navedena tudi ni ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in zakaj, v posledici česar in iz katerih razlogov, je tožniku odrejena karantena. Zgolj prepis zakonskih besedil ne zadošča standardu obrazloženosti in konkretiziranosti odločbe ter razlogom odločitve orana, torej razlogom, zakaj je organ ocenil in kateri pogoji so bili izpolnjeni, da je tožniku bil izrečen ukrep karantene.
Ker v odločbi niso navedeni bistveni dokazi in dejstva, ki so organ vodili k izpodbijani odločitvi, je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Pri odreditvi karantene gre za poseg v posameznikovo pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS in za poseg v pravico varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave RS, zaradi česar mora biti tovrsten ukrep še posebej natančno obrazložen, saj je posameznik, ki mu je izrečen ukrep karantene, omejen v svobodi gibanja in v osebni svobodi, zaradi česar mu morajo biti zagotovljena vsa procesna jamstva iz 19. člena Ustave RS.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19, 19/2, 51, 52. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/2, 40, 40/2, 66, 66/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2/b, 6, 6/1, 8, 8/1, 8/2.
varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - odločanje o tožbenem zahtevku - subsidiarno varstvo
Z vidika sodnega varstva pravice do prepovedi vračanja in upoštevajoč tožbeni zahtevek, ni odločilna niti ni bistvena okoliščina, ali je tožnik kadar koli med policijskim postopkom dovolj jasno izrazil namero za azil zaradi preganjanja v njegovi izvorni državi Kamerunu, ali ne, še posebej kadar se ta okoliščina iz objektivnih razlogov ne da zanesljivo ugotoviti v sodnem postopku.
V takih situacijah in še posebej, kadar iz uradnih zapisnikov (zaznamkov) o razgovorih s tujci v postopkih vračanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tujec izrazil namero za azil ali ne, je bistveno, ali so v času izpodbijanega dejanja obstajale dovolj zanesljive, aktualne, relevantne ter medsebojno dopolnjujoče se informacije o resni nevarnosti glede ravnanja oziroma bivanja tujcev v državi, kamor se tujca vrača. Ko takšna resna nevarnost obstaja in „je mogoče sklepati“, da gre za tujca, ki želi mednarodno zaščito oziroma če gre za tujca, za katerega „se lahko razume“, da gre za prosilca za mednarodno zaščito, ima tožena stranka obveznost, da pred odstranitvijo na Hrvaško preveri in odvrne nevarnost za tveganje z vidika standardov iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (kar vključuje tudi obveznost Hrvaške za izdajo odločbe o vrnitvi v skladu s členom 6(3) Direktive o vračanju).
Tožena stranka je z izpodbijanim dejanjem nedopustno posegla v tožnikovo pravico iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (v zvezi z določili členov 8(1) in( 2) ter uvodnih izjav 25. in 28 ter tretjim, pod-odstavkom člena 6(1) v zvezi z členom 2(b), in členom 6(3) Direktive o vračanju 2008/115, ker ni izpolnila svojih procesnih obveznosti, saj pred izročitvijo tožnika na Hrvaško ni preverila in odvrnila nevarnosti za tveganje z vidika člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah na Hrvaškem in v primeru verižnega vračanja v BiH.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani postopek
V primeru prenosa sredstev in posledično saldacije hranilne knjižice je prenehal dolg Banke do bivšega imetnika vloge. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Dejansko stanje v obravnavanem primeru ustreza situaciji, ki jo predvideva drugi odstavek 2. člena ZNISESČP, tj. da gre v obravnavanem primeru za tisto staro devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Zakonske podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožeče stranke zato ni.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZIntPK člen 13, 13/5, 15, 15/2.
subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožena stranka je v postopku, ki ga je vodila proti tožnici na podlagi Obvestila o nadaljevanju postopka preiskave, dne 21. 11. 2019 izdala ugotovitve o konkretnem primeru. Tožnica je s tem pridobila pravico, da zoper ugotovitve o konkretnem primeru sproži redni upravni spor, v katerem lahko (med drugim) uveljavlja, da je bila z izvedbo postopka pred toženo stranko kršena prepoved ponovnega sojenja o isti stvari in na ta način poseženo v njene pravice iz 23. in 31. člena Ustave. Ker ji je v obliki rednega upravnega spora na ta način zagotovljeno drugo sodno varstvo, niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZUS-1 za obravnavanje tožbe v tej zadevi.
ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - tujci - kriva izpovedba - izgon tujca
Izgon tujca, ki dolgotrajno tolerirano biva v državi, se po sodni praksi ESČP, pravu EU in mednarodnem pravu uporabi le, če je tujec pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki resno ogroža varnost države. Kaznivo dejanje krive izpovedbe, za katerega je bila tožnica kaznovana, pa ne predstavlja dejanja, ki resno ogroža Republiko Slovenijo.
tujci - izročitev - varstvo ustavnih pravic - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - pravica do sodnega varstva - kršitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - enako varstvo pravic - načelo zaslišanja strank - pravica do pritožbe
Iz opisa ravnanj v tožbi je razvidno, da odločbe o vrnitvi ni izdala nobena od obeh držav. Tožnik torej posledično ni imel pravice uveljavljati ugovorov zoper izročitev, ki bi se nanašali na primer na obstoj sistemskih pomanjkljivosti, na pravico do družinskega življenja in podobno. Ker ni bila izdana odločba o vrnitvi, tudi ni imel možnosti uveljavljati morebitnega pravnega sredstva zoper njo in posledično temu, v primeru zavrnitve pritožbe, tudi ne pravice do sodnega varstva.
Niti Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito niti ZTuj-2 ne določata, da bi bilo treba predhodno preveriti, da bo Republika Hrvaška v takem primeru izdala odločbo o vrnitvi. ZTuj-2 v 64. členu niti ne določa, da bi bilo treba v primeru vrnitve tujca na podlagi mednarodne pogodbe, v kolikor slovenski organi ne izdajo odločbe o vrnitvi, preveriti pri državi pogodbenici, ki tujca sprejme, da bo le-ta tujcu v skladu z določilom tretjega odstavka 6. člena Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 12. 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav izdala odločbo o vrnitvi. Iz navedenega razloga ZTuj-2 ni v celoti vnesel vsebine 6. člena Direktive, zaradi česar se to določilo uporablja neposredno.
Prvi odstavek 64. člena ZTuj-2 je treba uporabljati na ustavno skladen način, kar pomeni, da je dopustno tujca izročiti brez odločbe o vrnitvi na podlagi mednarodne pogodbe o vračanju le pod pogojem, da taka pogodba vsebuje vse procesne garancije iz 22., 25. in 23. člena URS. Ker pa za prijetje in prisilno predajo ni bilo pravne podlage, je posledično prišlo do posega v pravico iz 19. člena URS, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebne svobode. Če bi bila tožniku izdana odločba o vrnitvi, bi imel skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZTuj-2 lahko tudi možnost pritožbe v roku 3 dni od vročitve odločbe. Ker mu ni bila izdana, je posledično prišlo tudi do kršitve te pravice, ki je sicer določena v 25. členu URS.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na enotni privatizacijski račun je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.
URS člen 36. ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-4. ZIZ člen 55, 71.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - pravica do spoštovanja doma
Pravilna in zakonita je odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva namreč ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo.
Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju, ki predstavlja njegov dom. Zaradi pomena te pravice posamezniku ni mogoče odreči strokovne pomoči, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZTuj-2 člen 76, 76/8.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožniku sta bili izdani odločba o vrnitvi (na podlagi določb 64. člena ZTuj-2) in odločba o nastanitvi v center (na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2). Zoper obe bi lahko sprožil redni upravni spor po 2. členu ZUS-1, zato v obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi, s katero tožnik uveljavlja sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu ni podana procesna predpostavka odstotnosti drugega sodnega varstva.
Čas bivanja tujca izven centra brez dovoljenja za izhod iz centra in čas bivanja v priporu, zaporu ali v postopku mednarodne zaščite, ne šteje v čas nastanitve v centru za tujce.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je imel v konkretnem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave v rednem upravnem sporu, skladno z določbo 2. člena ZUS-1. Zato v tem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz drugega odstavka 157. člena Ustave, za odločanje sodišča o tožnikovi tožbi, s katero terja sodno varstvo na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu.
Za odgovornost za kaznivo dejanje ne zadošča le objektivno dejstvo, da je storilec s svojim dejanjem povzročil prepovedano posledico, temveč je potrebno tudi, da je njegovo telesno delovanje bilo spremljano z ustreznim kvalitetnim duševnim delovanjem. Potrebna je torej tudi subjektivna komponenta, torej volja.
Prepovedi javnih prireditev in/ali zborovanj ni mogoče sprejeti na podlagi časopisnih člankov in televizijskih prispevkov ter komunikacij po spletnih portalih, saj to niso objektivni dokazi, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v uradnem postopku.
Potencialna propaganda neke ideologije zato po stališču ESČP ne more biti edini razlog za omejitev, tudi morebitne napovedane proti demonstracije ne morejo biti razlog za prepoved prireditve.
URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).
Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 52, 52-1, 52-2, 61. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15b, 21.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - zdravstveni razlog - varna izvorna država - načelo nevračanja
Toženka je obstoj razloga iz prve alineje 52. člena ZMZ utemeljeno oprla na tožnikove navedbe, da je izvorno državo zapustil zato, ker želi, da bi bil operiran v evropski državi, kar pa niso razlogi, na podlagi katerih se lahko podeli mednarodna zaščita.
Nedostopnost do zdravstvene oskrbe v izvorni državi (s čimer bi se oseba soočila z realno nevarnostjo podvrženja mučenju, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju oz. kazni v izvorni državi) je lahko kršitev 3. člena EKČP, pri čemer pa je bistveno, ali je izredno slaba humanitarna situacija namerno povzročena s strani tretje osebe in prizadeva prosilca in če temu ni tako, potem subsidiarna zaščita ne pride v poštev in država ni upravičena uporabiti klavzule iz 3. člena Kvalifikacijske direktive o višjih standardih. Tožnik pa ni niti zatrjeval (in tudi ne izkazal), da bi mu kdo namerno odtegoval možnost operacije z zamenjavo črpalke v Tuniziji. Z zdravstvenimi izvidi, ki se nahajajo v upravnem spisu, je sicer izkazal, da ima težave s srcem zaradi ožilja, vendar pa ni izkazal, da potrebuje operacijo z zamenjavo črpalke, kakor tudi ne, da bi mu ta operacija ne bi mogla biti nudena v sami Tuniziji (kljub temu, da je brezposeln in da naj ne bi bil zdravstveno zavarovan v Tuniziji), še manj pa, da bi mu kdo namerno onemogočal dostop do te operacije.
dovoljenje za začasno prebivanje - potrdilo - odstranitev iz države - pravna korist za vložitev tožbe
Pristojni organ, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje pravice iz 20. člena PDEU v zvezi s pravico do družinskega življenja iz 7. člena Listine EU o temeljnih pravicah in načela varovanja otrokovih koristi iz člena 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah, mora preklicati ali vsaj začasno odložiti izvajanje odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa na ozemlje, ki veljata za državljana tretje države. To pomeni, da opustitev dejanja, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu s tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, očitno ne posega v nobeno njegovo pravico ali pravno zavarovano korist in ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v povezavi z drugim pravnim razmerjem oziroma odločbo, ki še ni dokončna.