upravna taksa za pritožbo - prisilna izterjava takse
Davčni organ prve stopnje je izdal odločbo na podlagi 19. člena ZUT po prejemu obvestila Davčnega urada A, Izpostave B, z dne 14. 03. 2000, iz katerega izhaja, da tožnik kot taksni zavezanec za pritožbo z dne 13. 03. 2000, ki jo je vložil zoper odločbo z dne 10. 03. 2000 ni plačal upravne takse.
vračanje podržavljenih zemljišč - vračanje premoženja v naravi - vračanje nadomestnih zemljišč - pristojnost za odločanje
ZDen ureja vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov (člen 27 in 28) in stavbnih zemljišč (člen 31 in 32). Zemljišča, ki so bila po podržavljenju uporabljena za gradnjo, po ZDen niso posebna vrsta zemljišč. Tudi zemljišča, ki so bila ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna, po podržavljenju pa se je njihova namembnost spremenila, ker so bila uporabljena za gradnjo, so le ena vrsta podržavljenih zemljišč in to kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Drugačen pravni status imajo le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam predpis. Za odločanje o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč je pristojno odločati ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
upravičenost do denacionalizacije - ustreznost nadomestnega zemljišča - denacionalizacija zemljišča
Če je bilo zemljišče podržavljeno po temeljnem zakonu o razlastitvi iz leta 1947, se upravičenost do denacionalizacije presoja po tem, ali je bila kot odškodnina dana ustrezna nadomestna nepremičnina
upravni spor - kršitev pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - prekinitev postopka za priznanje blagovne znamke - carinski ukrep pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Po presoji sodišča so se stekli pogoji za izdajo odločbe po 11. členu ZCUKPIL. Ukrepanje po tej določbi ne predstavlja nujno nadaljevanja postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11. člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo zadržano.
ZDoh člen 15, 69, 15, 69, 15, 69. ZDDPO člen 11, 12, 11, 12, 11, 12.
davek od dohodka iz premoženja - davek od osebnih prejemkov - davek od dobička pravnih oseb
Davčni zavezanec mora pri svojih ravnanjih upoštevati veljavno davčno zakonodajo (ne glede na morebitne posebnosti v poslovanju), kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer. Zato tudi po presoji sodišča odhodke iz naslova obresti za oba kredita ni mogoče davčno priznati, saj kot je razvidno iz nespornih podatkov dejanskega stanja, sta oba kredita obremenila tožečo stranko z namenom financiranja druge osebe, to je AA, ki je postala lastnica Hotela A oziroma lastnica poslovnega deleža v družbi Hotel A d.o.o. Povedano pomeni, da je pravna oseba financirala drugo osebo v breme lastnega dobička in tako dobiček zmanjševala. Ker torej v obravnavanem primeru ne gre za odhodke tožeče stranke in so bile obresti izplačane namesto druge osebe, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev obeh davčnih organov, da ti davčno nepriznani odhodki za tožečo stranko predstavljajo druge prejemke fizične osebe po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh. Z vlaganji tožeče stranke v ta objekt, se je povečala vrednost objekta, kar predstavlja podlago za ugotavljanje dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov, medtem ko višina najemnine ni bila dogovorjena.
V postopku urbanistične inšpekcije lahko sodeluje tudi oseba (stranski udeleženec), za katero se ugotovi, da bi bila zaradi inšpekcijskega nadzora prizadeta kakšna njena pravna korist.
ZUstS člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZUP člen 13, 252, 13, 252.
pritožba
Ker se po določbi 1. odstavka 46. člena ZUstS zahteva lahko vloži pri organu prve stopnje, ki je tako o taki zahtevi pristojen odločiti, instančni organ ne more v pritožbenem postopku sam odločiti o njej, če ni o njej odločil pred tem prvostopni organ, tudi ne s sklicevanjem na določbo 252. člena ZUP.
Inšpektorat ne more podati zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Čeprav je bil predlog zavrnjen, namesto zavržen, pa taka odločitev ni v škodo inšpektorata, saj predlagatelj meritorne odločitve sploh ni bil upravičen zahtevati.
Vpis v register je po OZ zakonska posledica izdanega akta in ni vezana na začetek dela. To pa pomeni, da odločitve, da je tožnik zavezan k plačilu prispevkov, predvsem ni mogoče opreti samo na dejstvo, da je bil vpisan v register. Gre le za eno od okoliščin, ki je sicer pomembna, ki pa jo je vendarle treba presoditi še skupaj z vsemi ostalimi, ki jih navaja tožnik v tožbi in tudi v pritožbi ni ugotoviti, ali je tožnik dejavnost tudi dejansko opravljal.
ovira za vrnitev zaradi opravljanja dejavnosti javnih služb - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnine
Določba 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen se razlaga, da vrnitev nepremičnine ni možna, če sta izpolnjena oba v tej določbi navedena razloga in sicer, da nepremičnina služi za dejavnost kulture oziroma druge javne službe, in če bi bila zaradi njihove vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec javne službe ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v tolikšni meri, da ne bi bilo možno več govoriti o njegovem normalnem delovanju. Okrnjeno možnost opravljanja dejavnosti se v vsakem konkretnem primeru presoja z ugotovitvami, ali dejavnost, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drugje, in če jo je, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški, kot jih opredeljuje ZDen. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Izrek prvostopne odločbe, ki poleg stopnje davka, zneska odmerjenega davka in roka za plačilo ne vsebuje tudi davčne osnove, kot to določa 16. člena ZDavP, predstavlja kršitev pravil davčnega postopka. Če pravilnosti in zakonitosti ukrepa ni mogoče preizkusiti niti na podlagi podatkov, ki izhajajo iz obrazložitve, pa je kršitev po presoji sodišča bistvena.
ZDen člen 25, 60, 60/2, 60/2, 60, 25. ZSKZ člen 17, 17.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - denacionalizacija kmetijskega zemljišča
ZDen v 25. členu določa posebno ureditev vračanja le glede nepremičnin, ki se jim je vrednost bistveno povečala zaradi novih investicij. Če nove investicije, ki naj bi (bistveno) povečale vrednost nepremičnine, niso izkazane, se določbe 25. člena ZDen pri odločanju o denacionalizaciji ne morejo upoštevati. V ZDen ni podlage za odškodovanje za morebitna vlaganja upravljalcev na SKZG prenesenih zemljišč, kajti upoštevanje vlaganj upravljalcev je po zakonu predvideno v okviru urejanja zakupnih razmerij s SKZG.
Park kot vrsta rabe zemljišča po katastru je zazidano stavbno zemljišče po 32. členu ZDen, zato je v kolikor je do spremembe vrste rabe, ki je po ZDen nezazidano stavbno zemljišče oziroma kmetijsko zemljišče, prišlo po podržavljenju, podana ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
Po mnenju sodišča je enako nedopustna tudi naknadna dopolnitev (sicer pravočasno vložene) tožbe, če je vložena že po tem, ko je potekel zakonski rok za tožbo. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati (novih) dejstev in predlagati (novih) dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Gre prav za tak primer, ko tožeča stranka v naknadni dopolnitvi tožbe (ne glede na to, da je podana že po izteku zakonskega roka za tožbo, ki je določen v 2. odstavku 38. člena ZAzil) navaja nova dejstva in prilaga dokaze za ta dejstva. Sodišče jih v okviru presoje zakonitosti uvodoma navedene izpodbijane odločbe ne more upoštevati. Vendar pa ima na podlagi določbe 41. člena ZAzil tožnik možnost vložiti novo prošnjo za azil in v postopku po tej novi prošnji za azil uveljavljati razloge, ki jih tožnik uveljavlja z naknadno dopolnitvijo tožbe. Po določbi 41. člena ZAzil lahko namreč prosilec za azil vloži novo vlogo za azil, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile, kar pomeni upoštevanje naknadno spremenjenih okoliščin tako v zvezi s priznanjem azila na podlagi določbe 2. odstavka 1. člena ZAzil kot tudi 3. odstavka 1. člena ZAzil, določen je le višji dokazni standard za začetek postopka priznanja azila na tej pravni podlagi. Če v posameznem primeru torej tožena stranka ugotovi, da gre za okoliščine, ki se že po samem zakonu štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, mora o stvari takoj odločiti na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil in v takem primeru prošnjo zavrniti kot očitno neutemeljeno v t. i. pospešenem postopku. V nasprotnem primeru pa, če ugotovi, da ne gre za očitno neutemeljeno vlogo, je dolžna prošnjo za azil obravnavati skladno s procesnimi standardi po določbah 1. odstavka 29. člena in 33. člena ZAzil ter Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka tudi preuranjeno uveljavlja kršitev načela nevračanja po določbi 6. člena ZAzil, saj z izpodbijano odločbo do te kršitve po naravi stvari niti še ni moglo priti. Iz 1. odstavka 61. člena namreč izhaja, da je šele pravnomočna odločitev o zavrnitvi prošnje za azil procesna predpostavka (formalni pogoj) za uvedbo postopka za priznanje posebne oblike zaščite po določbi 61. člena ZAzil, pri čemer izpodbijana odločba brez dvoma še ni postala pravnomočna. Določba 61. člena ZAzil predstavlja konkretizacijo 6. člena ZAzil kot izhaja iz 3. odstavka 61. člena ZAzil, ki je vsebinsko ponovljena določba 6. člena ZAzil, pri čemer mora pristojni organ o posebni obliki zaščite posamezniku odločati tako po uradni dolžnosti kot tudi na podlagi zahteve stranke, vendar po pravnomočno končanem postopku za priznanje azila, v primeru in pod pogojem, če prosilec za azil le tega ne pridobi.
Ker je javnomnenjska anketa edini dokaz, s katerim je organ prve stopnje ugotavljal enega izmed elementov dejanja nelojalne konkurence, gre za bistveno okoliščino, od katere je odvisna odločitev v tej zadevi. Med strankama ni sporno, da tožnik ni prejel oziroma ni bil seznanjen z opravljeno javnomnenjsko raziskavo, s tem pa organ prve stopnje tožniku ni omogočil, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku in da se seznani z uspehom dokazovanja, prav tako pa, da sodeluje pri izvedbi dokazov s tem, da lahko daje pripombe na raziskavo (1. in 3. točka 3. odstavka 146. člena ZUP).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 9, 9/1.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Kadar predlog za napredovanje v naziv vložen na podlagi Pravilnika o napredovanju v šolah v nazive, se morajo pogoji ugotavljati v skladu z vloženim predlogom. Predlog je za upravni akt po pravilih postopka obvezujoč.
Tožnica je podala izjavo v zvezi z domnevo nelojalnosti njenega očeta in tožena stranka v zvezi s tem zaključuje, da tožnica ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi utegnile kazati na to, da bi bila lahko izpodbita domneva nelojalnosti. Prav tako ni navedla in dokazala takšnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na takšno kontinuirano lojalno ravnanje, ki bi dejansko izničilo njegovo opcijo za nemški Reich. Tožena stranka je zato pravilno za podlago za svojo odločitev vzela domnevo nelojalnosti, pri tem pa je sledila tudi odločitvam Ustavnega sodišča RS (odločbe št. Up 288/96, Up 299/01 in Up 278/97).
Razlog za ničnost odločbe po 6. tč. 279. člena ZUP je taka nepravilnost, za katero zakon določa ničnostno sankcijo. ZUP v zvezi z uporabo izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici ne določa roka za vložitev predloga, pač pa določa (dva) roka, v katerih se lahko izda odločbo o odpravi (1. odstavek 277. člena ZUP), in sicer pet let od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena - v primeru odprave po 1. in 2. tč. oziroma eno leto - v primeru odprave po 3. oz. 4. tč. 274. člena ZUP. Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je torej vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne.