prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00058578
ZDZdr člen 51. ZOdv člen 17.
stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika za postopek - odvetnik po uradni dolžnosti - predložitev stroškovnika - potrebni stroški - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri odmeri manjkajo stroški, potrebni za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSK00064663
ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2- 8, 339/2-10.. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 35, 35/2, 35/3, 45, 45/1, 45/1-b, 46.. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso člen 2, 2/f.
distribucijska pogodba - sodba brez glavne obravnave - kršitev pravice stranke do izjave - kupoprodajna pogodba - arbitražna klavzula - pasivna legitimacija - stvarne napake blaga - poslovna skrivnost
Na zadnjem naroku je sodišče dalo toženi stranki rok 30 dni za odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je na ta narok prinesla tožeča stranka, pri čemer jo je izrecno opozorilo, da nima možnosti navajanja novih dejstev in dokazov (pripravljalna vloga tožeče stranke ni vsebovala ničesar bistveno novega). Tožena stranka pa v pripravljalni vlogi na navedbe tožeče stranke niti ni odgovarjala, ampak je predložila (in povzela) mnenje švicarske strokovnjakinje, ki jo je angažirala sama in izdelave katerega niti ni napovedala na zadnjem naroku, zato sodišču ni bilo treba ponovno odpreti glavne obravnave. Dejansko pa je v pripravljalni vlogi šlo za pravno interpretacijo rezultatov po naročilu strank pridobljenih izvedenskih mnenj, glede katerih pa se je sodišče prve stopnje opredelilo in jih (pravilno) ocenilo kot nerelevantne za to zadevo, zato o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.
Določbe ZUP pri vročanju odločb o prekršku pridejo v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi glede samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku člena 56 ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka člena 88 ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi vročitev stranki postopka, pa v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločitev vročati tako storilcu, kot tudi njegovim pooblaščencem.
zamudna sodba - nedopusten pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - plačilo odškodnine - višina denarne odškodnine - strah v ožjem smislu (primarni strah) - strah za življenje - pravica do osebne varnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - grožnje
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožba delno nesklepčna, saj tožeča stranka primarnega strahu ni mogla utrpeti, ker je bila tožena stranka vklenjena in obdana s pravosodnimi policisti. Gre za ugotovitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, ki ga tožena stranka ne more izpodbijati, ker je bila izdana zamudna sodba.
ZPP člen 114.a, 219, 219/1,219/2, 236.a, 236.a/6, 339, 339/1.
bolezen priče - izvedba dokaza - dokazni sklep
Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem prič
Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje obeh mladoletnih hčerk storilca pa je prvo sodišče zavrnilo iz razloga, da bi zaradi njune mladosti prisotnost na sodišču in podoživljanje dogodka (od katerega so minila že skoraj tri leta), na obe deklici lahko vplivalo negativno, zlasti glede njunega duševnega stanja in njunega nadaljnjega razvoja ter glede na njihove medsebojne odnose. Pritožbeno sodišče razloge za takšno zavrnitev predlaganega dokaza v celoti sprejema, saj sta bili obe deklici ob dogodku 5. 5. 2019 stari komaj 7 in 11 let, zato ni mogoče mimo v izpodbijani sodbi zapisanih razlogov, da podoživljanje tega dogodka na razvoj obeh storilčevih hčera v nobenem primeru ne bi vplivalo pozitivno.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 13. ZOR člen 190, 200, 376. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. UZITUL člen 13. ZPP člen 13, 13/1, 212.
izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - strah - brezposelnost - enotna oblika škode - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - pavšalni pritožbeni očitki - nesklepčnost trditev - manjkajoča trditvena podlaga - delno zastaranje
ZPŠOIRSP je vzpostavil dva sistema uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. V upravnem postopku velja sistem podeljevanja pavšalnega zneska odškodnine. V njem so oškodovanci razbremenjeni dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti - edini merili za določitev odškodnine sta obdobje izbrisa in maksimizirani znesek denarne odškodnine 50 EUR za vsak zaključen mesec izbrisa, kar naj bi pokrivalo običajne nevšečnosti povezane z izbrisom. V sodnem postopku zaradi uveljavljanja dodatnih odškodninskih zahtevkov pa se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002, oziroma OZ. Glede obsega povrnitve premoženjske škode velja načelo popolne odškodnine, glede zadoščenja, ki naj izravna nepremoženjsko škodo, pa je uveljavljeno načelo pravične denarne odškodnine.
Obdobje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva samo po sebi ni predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP (ne gre za vprašanje obstoja pravice oziroma pravnega razmerja), naravo predhodnega vprašanja ima vprašanje, ali je oškodovanec upravičenec po ZPŠOIRSP, s tem vprašanjem pa je obdobje izbrisa kot eno od meril za določitev odškodnine neločljivo povezano. Vezanost na upravno odločbo, v kateri je obdobje izbrisa povzeto v izrek odločbe, ki je postal pravnomočen, je razumeti v tem smislu, da lahko oškodovanec v sodnem postopku uveljavlja dodatno odškodnino le za to obdobje.
izročitev nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino - pravočasno plačilo - dopustni pritožbeni razlog
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Dolžnica je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.
Tožnik ni bil dobroverni lastniški posestnik, saj ni bil v opravičljivi zmoti glede lastništva spornih nepremičnin. Že dejstvo, da sta v zemljiški knjigi kot lastnika spornih parcel vpisana sedaj že pokojna D. D. in E. E., za katera tožnik ne trdi, da bi nanj s pogodbo prenesla lastninsko pravico, kaže na to, da tožnik v času očitane sečnje in odtujitve ni bil dobroveren lastniški posestnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik sekal in odtujil tujo hlodovino in drva. S tem je kršil v izpodbijani odpovedi in sodbi navedene pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, kar utemeljuje podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nepravdni postopek - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - izjema od pravila - pritožba, vložena po izteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe
Po 67. členu ZDZdr se pritožba vloži v treh dneh od vročitve sklepa. Obravnavana pritožba je bila vložena po izteku navedenega roka. Glede na to, da se razlogi v njej bistveno ne razlikujejo od razlogov, podanih v prvi pritožbi, tudi ni razlogov, ki bi utemeljevale izjemo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, po kateri se iz tehtnih razlogov upošteva pritožba, vložena po izteku roka.
ZPP člen 76, 104, 104/1, 110, 139, 139/6, 274, 274/1, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 3, 5, 5/2, 54, 56, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZMZPP člen 21, 21/1, 57.. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
zamudna sodba - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - veleposlaništvo tuje države - zavrženje tožbe - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - rok za odgovor na tožbo - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog - nepodaljšljiv rok - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s 76. členom ZPP lahko v posameznih zakonsko določenih primerih kot stranka v postopku nastopajo tudi subjekti, ki sicer nimajo pravne sposobnosti. Tak primer je tudi določba drugega odstavka 5. člena ZDR-1, na podlagi katere se za delodajalca po tem zakonu šteje tudi diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to ni dvoma, da je podana stvarna in procesna legitimacija toženca, ki je tuje veleposlaništvo v Republiki Sloveniji. V skladu s 57. členom ZMZPP je v individualnih delovnih sporih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar se je delo opravljalo na območju Republike Slovenije, tako kot to velja za ta spor.
Civilnopravno razmerje, ki naj bi po navedbah tožnice vsebovalo vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 10. 2019, kar pomeni, da je tega dne izvedela za zatrjevano kršitev, t. j. da ji toženec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava, zato bi morala v nadaljnjih 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 9. 2019 do 30. 9. 2019. Ker jo je vložila šele 22. 10. 2021, je rok zamudila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059056
ZZZDR člen 51, 51/1, 52, 52/1, 53, 54. OZ člen 94. ZPP člen 7, 212.
izpodbojna pogodba - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - skupno premoženje - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - pravni interes za tožbo - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - domneva - materialno in procesno dokazno breme - skupno upravljanje premoženja zakoncev - soglasje drugega zakonca - samovoljno ravnanje - dobra vera kupca - fiktivna pogodba
OZ v 94. členu določa, da je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v OZ ali v drugem zakonu tako določeno. ZZZDR v prvem odstavku 52. člena določa, da skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Pritožba opozarja na napačno oblikovanje zahtevka oziroma izreka sodbe, a neutemeljeno. Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja (ta zajema tudi druge stvarne in obligacijske pravice). V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje. Izrek, da sporni poslovni delež „predstavlja skupno premoženje“ tožnice in prvega toženca, pomeni, da spada v skupno premoženje.
Če je določeno premoženje pridobljeno (ali obremenjeno) v času trajanja zakonske zveze, velja domneva, da gre za skupno premoženje. Zato je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je materialno in procesno breme dokazovanja, da ne gre za skupno, temveč posebno premoženje, postavilo na toženca, pravilno.
Denar je generična stvar in je takoj, ko se denar iz posebnega premoženja pomeša z denarjem iz skupnega premoženja, razlikovanje med njima skoraj nemogoče. Prvi toženec ni dokazal (v bistvu ni niti navajal), da so se na njegov bančni račun iztekali izključno dohodki, ki imajo naravo posebnega premoženja, ali da je podarjeno gotovino hranil ločeno od gotovine iz skupnega premoženja. Ker se je na računu nahajalo tako posebno kot tudi skupno premoženje, je pravilen sklep, da predstavlja poslovni delež njuno skupno premoženje.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. To pomeni, da potrebuje zakonec, ki želi razpolagati z določenim delom skupnega premoženja, soglasje drugega zakonca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.
ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - pogodbeno določilo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razveljavitev sodbe
Dejstvo, da je tožnica v začetku delala zgolj na dveh delovnih postajah, ki jih je že obvladala, ter da začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na vseh delih in nalogah, ki jih je ta pred odsotnostjo opravljala, ni bistveno in ne more privesti do zaključka, da je bilo takšno nadomeščanje navidezno, pogodbe za določen čas pa iz tega razloga nezakonite.
Določilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas do dejanske vrnitve odsotnega zaposlenega, vendar ne za dlje kot šest mesecev, je za določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirano in ni presplošno. Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, da je njeno trajanje določeno za krajši čas, kot naj bi trajala predvidena odsotnost delavca, ki se nadomešča, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00058678
ZNVP-1 člen 48. ZD člen 221.
zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papirji - nematerializirane delnice - registrski računi - izbris delnic - premoženje v tujini
Na podlagi ZNVP so bili računi registrskih računov pri Centralni kreditni depotni družbi ukinjeni po 1. 1. 2017, po 31. 12. 2021 so imetniki izgubili tudi same vrednostne papirje. Določila, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, veljajo za imetnike računov pri Centralno klirinško depotni družbi v Sloveniji in ne za račune, odprte pri Centralno klirinški depozitarni družbi Hrvaške.