DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060402
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec - poškodba pri delu - povprečna skrbnost - soprispevek oškodovanca - odmera višine odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - nagrada za izvedensko delo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnika, da od njega ni moč pričakovati, da bi pogledal (tudi) prav na tla, kjer je bil karton, oziroma v vse smeri, tudi zrak, in pričakoval vse nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečal, še posebej, ker je bil zaradi časovne stiske v zvezi z opravo zadostne količine dela osredotočen na slednje. Delavec, četudi je v časovni stiski z opravo dela, je dolžan ravnati skladno z določbo 12. člena ZVZD-1. Pričakuje se, da zaradi zagotovitve lastne varnosti in zdravja pri delu pazi, kam stopa, še posebej če mu pogled na nadaljnje korake oziroma pot zastirajo ovire.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo, da je k nastanku škode odločilno prispeval tudi tožnik in je njegov soprispevek ocenilo na 50 %.
Izrek sklepa o odmeri višine stroškov na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP je potrebno oblikovati tako, da le-ta ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, temveč zgolj odmero višine in da je sklep o višini stroškov organsko vezan na odločitev o temelju stroškovne obveznosti, ki pa je vsebovana v odločbi o glavni stvari. Če bi tožnici uspeli z izrednimi pravnimi sredstvi, tako oblikovan izrek (kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa) ne more biti samostojen izvršilni naslov, temveč je izpodbijani sklep izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti le v povezavi z odločitvijo o temelju stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari (sodbi). Mogoče je potegniti vzporednico z izreki, kakršni so bili v uporabi pred novelo ZPP-E v primeru, ko se je pravdni postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali s tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in je sodišče v sodbi odločilo, ali sklep o izvršbi oziroma plačilni nalog ostane v veljavi ali ne in v kakšnem delu, tako da sta izvršilni naslov tvorila skupaj sodba (v kateri je odločeno o usodi sklepa o izvršbi oziroma plačilnega naloga) in sklep o izvršbi oziroma plačilni nalog.
podaljšanje sodnega roka - opravičen razlog - obrazloženost odločitve
Vsako predlagano podaljšanje sodnega roka je podvrženo presoji o opravičenosti konkretnega predloga, vendar v neogibni povezavi z razlogi za samo (prvotno) podelitev roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00061551
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 185, 185/1.
služnost poti - stvarna služnost vožnje - priposestvovanje služnosti poti - priposestvovanje služnosti vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - omejitev priposestvovanja - dobra vera - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - smotrnost spremembe tožbe - zahteva za izločitev sodnika
Zaključek sodišča, da sta tožnika priposestvovala služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi osebnimi vozili in za potrebe posebnih prevozov z vsemi tovornimi vozili po poti, opredeljeni v izpodbijani odločbi, temelji na ugotovitvah, da sta toženca oziroma njuni pravni predniki to pot uporabljala od leta 1983 do vložitve tožbe v novembru 2017 in da toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so postali lastniki služečih nepremičnin na podlagi odločbe o denacionalizaciji, pravnomočne v letu 1994, izvrševanju služnosti niso nasprotovali. Odločitev temelji na pravilih ZTLR in SPZ, po katerih stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058605
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 355, 355/1.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba parkirišča - parkirna površina - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - neskladnost projekta s prostorskim aktom - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Kriterij pretekle redne rabe resda zajema časovno obdobje od izgradnje stavbe, kateri se določa pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja, vendar ni odločilno le stanje ob izgradnji, saj je treba upoštevati tudi dinamično pravilo, kar pomeni, da lahko naknadne spremembe tako na normativni ravni (spremembe prostorskih aktov) kot tudi v naravi (dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenja ipd.) vplivajo na spremembo obsega funkcionalnega zemljišča stavbe. Zato je dejstvo, da stanovalci uporabljajo parkirišča in dovozno pot od njune izgradnje v letu 1988 dalje, upošteven kriterij za določitev pripadajočega zemljišča. Odločilna je pretekla raba do lastninjenja (in ne sedanja raba).
ZPP člen 70, 72, 72/6, 108. ZDZdr člen 39, 39/1-2.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - predlog za izločitev sodnika - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo
Stranka mora v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
Tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožencu. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpovedi in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpovedi v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena ZDSS-1 izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj bi bila v nasprotju s procesnim pravilom o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
ugotovitev vrednosti nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo - izvršba na nepremičnino
Način ugotovitve vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, določa 178. člen ZIZ. Navedeno vrednost je po predmetnem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 25. 9. 2019. Sodišče lahko ponovno ugotovi vrednost nepremičnine: (-) če stranka v predlogu za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine spremenila in (-) predloži (novo) mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti (tretji odstavek 178. člena ZIZ). Upnik takšnega predloga ni podal in nove cenitve s strani sodnega cenilca ni predložil. Prav tako sodišče vrednosti nepremičnine ne revalorizira, saj ZIZ tega ne določa, niti ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, kot pravilno navaja odgovor na pritožbo.
Sklicevanje na listinski dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, kot je obravnavani, ko bi bilo povzemanje vsebine potnih nalogov neracionalno zaradi njegove obsežnosti. Predloženi potni nalogi in druge listine kot tudi postavitev sodnega izvedenca niso informativni (poizvedovalni) dokazi, ki bi bili nedopustni, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, saj ne gre za dokaze, na podlagi katerih bi stranka šele, ko bi bili izvedeni, podala trditveno podlago.
Trditve, ki jih je tožnik podal, zadoščajo za obravnavo zahtevka iz naslova nadur. Tožnik je navedel število nadur za posamezne mesece, ponazoril izračun in za svoje navedbe predlagal dokaze (listine, izvedenci). Za ugovore (npr. da se določen čas, ki ga je tožnik upošteval, ne šteje v delovni čas) bi dejstva in dokaze kvečjemu morala podati nasprotna, torej tožena stranka.
preživnina otroka - odmera preživnine - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - dolžnost preživljanja otrok - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - določanje preživninskega bremena - deljena obveznost - stroški življenjskih potreb otroka - otrokove potrebe - premoženjsko in finančno stanje
Predlagateljica utemeljeno graja enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje in da je hči v pretežni meri, razen na stikih, v njeni oskrbi. Razmerje zneska, na katerega je ocenjena njuna mesečna pridobitna zmožnost, je 75 % proti 25 % in sorazmerno temu ju mora bremeniti preživljanje hčere. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi moral večji delež kriti le, če "svojega" predlagateljica ne bi zmogla, je brez podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
ZIZ člen 272, 272/1. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 51, 51/2, 59.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik izkazati obstoj verjetnosti terjatve in da bo uveljavitev terjatve objektivno onemogočena brez izdaje začasne odredbe.
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - zlonamernost - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - oprostilna sodba - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljivi razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica staršev do stikov z otrokom
Kaznivost po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je tako zožena na tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. Kot zlonamerno onemogočanje stikov je potrebno opredeliti ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov. Pomen in teža volje mladoletne osebe sta upoštevani že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka v pravdnem postopku, tako sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri, kot je to storilo sodišče v pravdnem postopku. Garantna dolžnost "rezidenčnega" starša je v tem, da omogoči izvršitev sodne odločbe, s katero se uresničuje pravica starša do stikov z otrokom. Z neizvršitvijo sodne odločbe, ne da bi za to obstajali opravičljivi razlogi, pa se poseže v razmerje med nerezidenčnim staršem in otrokom ter posledično krši načelo največje otrokove koristi, s čimer se uresniči prepovedana posledica. Razlikovati je potrebno med (izjemnimi) situacijami, ko je pred ustavno vrednoto spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka, in med situacijami, ko je cilj storilca, da oškodovancu preprečuje stike zgolj zaradi njunega medsebojnega nerazrešenega konflikta.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161, 162, 162/1, 162/1-4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba ureditve stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - nosečnost - največja korist otroka - stroški za prevoz - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Neživljenjsko je, da bi sodišče od matere zahtevalo, da zaradi izvedbe stika z novorojenčkom v vročih poletnih dneh večkrat tedensko prevaža mladoletnega C. v B. in ga tam čaka, saj je to za novorojenčka neprimerno. Ker pa je za C. pomembno, da ohranja stike, povezanost in navezanost s svojim očetom, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prevoz na stik in s stika začasno poskrbi oče, tako da C. prevzema (kadar ga ne prevzame v šoli) in ga vrača na naslov A. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS, da naj vsak od staršev poskrbi za prihod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, zato je čas trajanja spremenjenega načina izvajanja stikov omejilo na zgolj tri mesece. V tem času bo morala mati vzpostaviti življenjski ritem z novim družinskim članom in družino na način, da bo po izteku časa, za katerega je izdana začasna odredba izvajala stike na način kot so določeni s sodbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - pogodbeno določilo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razveljavitev sodbe
Dejstvo, da je tožnica v začetku delala zgolj na dveh delovnih postajah, ki jih je že obvladala, ter da začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na vseh delih in nalogah, ki jih je ta pred odsotnostjo opravljala, ni bistveno in ne more privesti do zaključka, da je bilo takšno nadomeščanje navidezno, pogodbe za določen čas pa iz tega razloga nezakonite.
Določilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas do dejanske vrnitve odsotnega zaposlenega, vendar ne za dlje kot šest mesecev, je za določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirano in ni presplošno. Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, da je njeno trajanje določeno za krajši čas, kot naj bi trajala predvidena odsotnost delavca, ki se nadomešča, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.
DZ člen 154, 156, 156-2, 160, 161. ZNP-1 člen 47. ZPP člen 105, 105/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - vrste ukrepov - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog centra za socialno delo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v krizni center - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - ukrep trajnejše narave - neizkazanost pogojev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - vloga centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - Center za socialno delo (CSD) - elektronsko poslovanje
Pogoj za izdajo začasne odredbe je otrokova ogroženost, zgolj korist otroka ne zadostuje. Če se okoliščine spremenijo po izdaji izpodbijane odločbe, to ni razlog za njeno razveljavitev, pač pa lahko sodišče prve stopnje glede na določila 160. člena DZ po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju izrečenega ukrepa ali izreče drug ukrep. Tudi pri odločanju glede začasnih odredb mora sodišče upoštevati splošno načelo najmilejšega ukrepa: če ni res nujno, se otroka staršem z začasno odredbo ne odvzeme (druga alineja 156. člena DZ).
Strokovni delavci CSD imajo posebna znanja, zato imajo njihova mnenja, poročila, itd., podobno dokazno vrednost kot mnenje izvedenca. To pa ne pomeni, da mnenja CSD in zaslišanja strokovnih delavcev niso podvržena dokazni presoji. Izvedenka je izdelala obsežno, strokovno utemeljeno mnenje, ga pisno dopolnila, pa še ustno na naroku je odgovorila na dileme udeležencev in sodišča. Ker je mnenje izvedenke prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko je izpodbijani sklep oprlo nanj.
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 13.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - vsebina elaborata - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene. Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga.
Skladno z veljavno sodno prakso je najemna pogodba res lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi ravnanji. To so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Pri presoji konkludentnega ravnanja je tako bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
Večletno bivanje v nepremičnini same sklenitve najemne pogodbe ne more nadomestiti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.