ZDR-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 137, 138, 138/1, 138/2.. ZOFVI člen 48, 49, 49/1, 59.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. ZPP člen 154, 154/2, 337, 337/1.. ZZ člen 54, 54/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - ravnatelj - prenehanje mandata - prenehanje delodajalca - izbris iz sodnega registra - pristojna oseba za podajo odpovedi - pravica do zagovora - diskriminacija - čakanje na delo doma - nadomestilo plače - pritožbena novota - načelo uspeha - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik ni bil razrešen kot ravnatelj, ampak mu je funkcija oziroma mandat prenehal po samem zakonu, ker je prenehal obstajati zavod, v katerem je opravljal funkcijo poslovodnega organa. Ker tožnik ni bil razrešen, tožena stranka ni bila dolžna postopati po določbi 59. člena ZOFVI, ki ureja postopek za razrešitev ravnatelja. Prenehanje mandata zaradi razrešitve pa tudi ni edini primer, ko delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. To lahko stori tudi v primeru, kot je konkretni, ko je tožniku mandat prenehal po samem zakonu.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni imela druge možnosti kot to, da tožnika napoti na čakanje na delo doma v času teka odpovednega roka, saj zaradi prenehanja mandata ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela ravnatelja. Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
ZDKG člen 2, 2/1, 5, 14, 14/1, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 27, 145. ZPP člen 359.
nujni dediči - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - denarna vrednost nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - posekan les - plodovi - nujni delež v denarju - pravica do nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Zapuščino tvori le premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zato les, posekan šele po zapustničini smrti, ne more biti del zapuščine in posledično ne predmet dedovanja. Zahtevke v zvezi s plodovi, prihodki, stroški, oškodovanji ipd. zapuščine, ki so nastali po smrti zapustnice, morajo dediči uveljavljati v posebnem pravdnem postopku. Glede na povedano je odločitev, da se vrednost posekanega lesa všteje v obračunsko vrednost zaščitene kmetije, materialnopravno napačna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da sodišče prve stopnje vrednosti živine, ki je bila v času zapustničine smrti nesporno v hlevih (in bi tudi v skladu z določbami 2. člena ZDKG sestavljala zaščiteno kmetijo) ni upoštevalo, vendar tega nobena od strank ni uveljavljala.
Tretji odstavek 15. člena ZDKG ni namenjen le olajšanju položaja prevzemnika kmetije, temveč so »upravičeni razlogi« iz navedenega člena lahko tudi varovanje pravic nujnih dedičev. Zato mora prevzemnik, ki se zavzema, da se nujni deleži v celoti izplačajo v denarju namesto v naravi, v primeru dvoma ustrezno izkazati, da to izplačilo (v realnem času) zmore.
»Nujni dediči« v smislu 14. člena ZDKG s prevzemnikom kmetije niso v dediščinski skupnosti v smislu 145. člena ZD, niso torej skupni lastniki zaščitene kmetije, temveč dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, torej denarni znesek oziroma terjatev do dediča – prevzemnika kmetije. Ker je njihov nujni delež denarna vrednost, v trenutku smrti zapustnika lahko pridobijo le delež (odstotek, ulomek) denarne vrednosti, ki jo je zaščitena kmetija imela v trenutku zapustnikove smrti.
Objavljena sodna praksa ne daje jasnega in neposrednega odgovora, vendar je iz objavljenih judikatov obrobno (obiter dictum) razvidno, da se vrednost zaščitene kmetije in posledično nujnih deležev v smislu 14. člena ZDKG ugotavlja po cenah v času zapustnikove smrti.
DZ člen 154, 156, 156-2, 160, 161. ZNP-1 člen 47. ZPP člen 105, 105/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - vrste ukrepov - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog centra za socialno delo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v krizni center - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - ukrep trajnejše narave - neizkazanost pogojev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - vloga centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - Center za socialno delo (CSD) - elektronsko poslovanje
Pogoj za izdajo začasne odredbe je otrokova ogroženost, zgolj korist otroka ne zadostuje. Če se okoliščine spremenijo po izdaji izpodbijane odločbe, to ni razlog za njeno razveljavitev, pač pa lahko sodišče prve stopnje glede na določila 160. člena DZ po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju izrečenega ukrepa ali izreče drug ukrep. Tudi pri odločanju glede začasnih odredb mora sodišče upoštevati splošno načelo najmilejšega ukrepa: če ni res nujno, se otroka staršem z začasno odredbo ne odvzeme (druga alineja 156. člena DZ).
Strokovni delavci CSD imajo posebna znanja, zato imajo njihova mnenja, poročila, itd., podobno dokazno vrednost kot mnenje izvedenca. To pa ne pomeni, da mnenja CSD in zaslišanja strokovnih delavcev niso podvržena dokazni presoji. Izvedenka je izdelala obsežno, strokovno utemeljeno mnenje, ga pisno dopolnila, pa še ustno na naroku je odgovorila na dileme udeležencev in sodišča. Ker je mnenje izvedenke prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko je izpodbijani sklep oprlo nanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
Tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožencu. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpovedi in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpovedi v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena ZDSS-1 izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prejela plačilni nalog in da v postavljenem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako ni bilo prejeto denarno nakazilo v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka in ni dostavila dokazila o plačilu takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00060751
OZ člen 3, 53, 54, 332.. ZPP člen 8.
dokazna ocena - verodostojnost priče - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - predčasno prenehanje pogodbe - ustni dogovori - obličnost sporazuma - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje pravdnih strank pravilno opredelilo kot trajno dolžniško razmerje sklenjeno za določen čas. Prenehanje takšnega razmerja pa ureja 332. člen OZ, po katerem trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok. Predčasno prenehanje takšnega pogodbenega razmerja pa je vedno možno ob soglasju obeh strank. Gre za izraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Glede same obličnosti sporazumne razveze pogodbe je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da za veljavnost razveze Pogodbe posebna pisna oblika ni bila potrebna. Samo dejstvo, da je bila Pogodba, za katero sicer ni zakonsko predpisana posebna oblika, sklenjena v pisni obliki, ne pomeni, da morajo biti tudi vse kasnejše spremembe, dogovori, razveza sklenjeni v isti obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00059697
OZ člen 429, 429/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-1, 2-5, 2-6, 5, 7, 8, 8/5, 17, 17/3. ZPP člen 108, 340, 341. ZIZ člen 15, 24, 40, 40/4.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - predlog za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - specialni zakon - nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - prevzem dolga - družbeniki izbrisane družbe - singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upnik družbe - upravičenec
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe. Na to nenazadnje napotuje določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.
ZUPJS člen 43, 43/3.. ZUP člen 113, 113/2, 260, 260-5, 268, 268/2, 270.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7.
plačilo institucionalnega varstva - neresnični podatki o premoženjskem stanju - obnova postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožena stranka je vodila postopek iz razloga, ker naj bi tožnica v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2015 zamolčala podatek o dohodkih, ki jih dobiva iz Švice. Navedeni dohodki pa so vplivali na samo odločitev. ZUPJS v tretjem odstavku 43. člena določa primer, ko je oseba podatke prikazovala lažno ali pa jih je zamolčala oziroma sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe in je bila tej osebi kasneje priznana pravica iz javnih sredstev, do katere ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku. Vendar pa tudi ZUP v 5. točki 260. člena, ki se nanaša na obnovo postopka, določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.
V primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061172
KZ-1 člen 47, 47/5.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3.. ZGD-1 člen 527, 527-2.. ZDSS-1 člen 71.
evidenca brezposelnih oseb - status brezposelne osebe - povezane družbe - družbenik in poslovodna oseba - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi. Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
ugovor dolžnika - davčni dolg - absolutno zastaranje davčne obveznosti - potrebni stroški za izvršbo - stroški odgovora na ugovor
Davčni dolg – tudi posamezni zneski glavnice je bil zavarovan s hipoteko, upnikov predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom desetletnega roka za zastaranje pravice po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2.
Ko je upnik odgovoril na ugovor dolžnika, ni mogel vedeti katere ugovorne trditve bo sodišče prve stopnje štelo za pravno pomembne. Zato ima pravico odgovoriti na vse trditve dolžnika, četudi se sodišče v sklepu o ugovoru izrecno opredeli samo do nekaterih. Sicer tvega fikcijo priznavanja dejstev.
premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - uničenje stvari - denarna odškodnina
Ob upoštevanju načela popolne odškodnine iz 169. člena OZ in pravil o obsegu povrnitve premoženjske škode iz 168. člena OZ, je po presoji pritožbenega sodišča treba tožnici v okviru ustrezne denarne odškodnine poleg poštene tržne vrednosti uničene stvari priznati tudi določene stroške, ki so ji nastali v zvezi z nadomestitvijo uničenega pilona z novim. Pilon v amortizirani vrednosti je bil namreč uničen in tožnica je bila ob vzpostavljanju prejšnjega stanja primorana nositi tudi stroške odvoza na deponijo, stroške demontaže starega in montaže novega pilona. Gre za stroške popravila oziroma nakupa nadomestne stvari, ki jih je treba upoštevati v okviru nastale škode.
Tožnica ni zahtevala odškodnine v vrednosti uničene stvari, temveč je zahtevala ustrezno odškodnino za vrnitev v prejšnje stanje. Obeh oblik povrnitve škode, med katerimi lahko oškodovanec izbira, ni mogoče preprosto vrednostno enačiti in se lahko zneskovno razlikujeta, do česar je prišlo tudi v tem primeru.
začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZUP člen 50, 50/4.. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 26, 26/1, 108, 108/1, 111, 111/2.. URS člen 14, 14/2, 33, 50.
pravica do vdovske pokojnine - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nepodedljive pravice - odločitev ustavnega sodišča
Glede na to, da postopek za priznanje vdovske pokojnine, ki se je pričel na zahtevo matere obeh tožnikov, do njene smrti ni bil zaključen, saj ni bila izdana niti prvostopenjska upravna odločba, se s pravnima naslednikoma ne more nadaljevati. Po 1. odst. 4. člena ZPIZ-2 pravica do vdovske pokojnine ni prešla niti ni mogla preiti na tožeči stranki, ki sta sicer dediča po pokojni mami. Na podlagi 4. odst. 50. člena ZUP-a v zvezi s 1. odst. 4. člena ZPIZ-2 je bil predsodni postopek s sklepom z dne 28. 11. 2018 zakonito ustavljen in z odločbo z dne 22. 10. 2019 pritožba zoper procesno odločitev utemeljeno zavrnjena.