• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 19
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL Sklep I Cp 1330/2022
    18.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00061062
    ZNP-1 člen 36. ZDZdr člen 67.
    nepravdni postopek - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - izjema od pravila - pritožba, vložena po izteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe
    Po 67. členu ZDZdr se pritožba vloži v treh dneh od vročitve sklepa. Obravnavana pritožba je bila vložena po izteku navedenega roka. Glede na to, da se razlogi v njej bistveno ne razlikujejo od razlogov, podanih v prvi pritožbi, tudi ni razlogov, ki bi utemeljevale izjemo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, po kateri se iz tehtnih razlogov upošteva pritožba, vložena po izteku roka.
  • 242.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 446/2022
    18.8.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00059695
    ZPP člen 76, 104, 104/1, 110, 139, 139/6, 274, 274/1, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 3, 5, 5/2, 54, 56, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZMZPP člen 21, 21/1, 57.. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
    zamudna sodba - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - veleposlaništvo tuje države - zavrženje tožbe - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - rok za odgovor na tožbo - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog - nepodaljšljiv rok - zmotna uporaba materialnega prava
    V skladu s 76. členom ZPP lahko v posameznih zakonsko določenih primerih kot stranka v postopku nastopajo tudi subjekti, ki sicer nimajo pravne sposobnosti. Tak primer je tudi določba drugega odstavka 5. člena ZDR-1, na podlagi katere se za delodajalca po tem zakonu šteje tudi diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to ni dvoma, da je podana stvarna in procesna legitimacija toženca, ki je tuje veleposlaništvo v Republiki Sloveniji. V skladu s 57. členom ZMZPP je v individualnih delovnih sporih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar se je delo opravljalo na območju Republike Slovenije, tako kot to velja za ta spor.

    Civilnopravno razmerje, ki naj bi po navedbah tožnice vsebovalo vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 10. 2019, kar pomeni, da je tega dne izvedela za zatrjevano kršitev, t. j. da ji toženec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava, zato bi morala v nadaljnjih 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 9. 2019 do 30. 9. 2019. Ker jo je vložila šele 22. 10. 2021, je rok zamudila.
  • 243.
    VSL Sodba II Cp 458/2022
    18.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00059056
    ZZZDR člen 51, 51/1, 52, 52/1, 53, 54. OZ člen 94. ZPP člen 7, 212.
    izpodbojna pogodba - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - skupno premoženje - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - pravni interes za tožbo - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - domneva - materialno in procesno dokazno breme - skupno upravljanje premoženja zakoncev - soglasje drugega zakonca - samovoljno ravnanje - dobra vera kupca - fiktivna pogodba
    OZ v 94. členu določa, da je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v OZ ali v drugem zakonu tako določeno. ZZZDR v prvem odstavku 52. člena določa, da skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.

    Pritožba opozarja na napačno oblikovanje zahtevka oziroma izreka sodbe, a neutemeljeno. Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja (ta zajema tudi druge stvarne in obligacijske pravice). V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje. Izrek, da sporni poslovni delež „predstavlja skupno premoženje“ tožnice in prvega toženca, pomeni, da spada v skupno premoženje.

    Če je določeno premoženje pridobljeno (ali obremenjeno) v času trajanja zakonske zveze, velja domneva, da gre za skupno premoženje. Zato je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je materialno in procesno breme dokazovanja, da ne gre za skupno, temveč posebno premoženje, postavilo na toženca, pravilno.

    Denar je generična stvar in je takoj, ko se denar iz posebnega premoženja pomeša z denarjem iz skupnega premoženja, razlikovanje med njima skoraj nemogoče. Prvi toženec ni dokazal (v bistvu ni niti navajal), da so se na njegov bančni račun iztekali izključno dohodki, ki imajo naravo posebnega premoženja, ali da je podarjeno gotovino hranil ločeno od gotovine iz skupnega premoženja. Ker se je na računu nahajalo tako posebno kot tudi skupno premoženje, je pravilen sklep, da predstavlja poslovni delež njuno skupno premoženje.

    Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. To pomeni, da potrebuje zakonec, ki želi razpolagati z določenim delom skupnega premoženja, soglasje drugega zakonca.
  • 244.
    VSL Sklep I Cp 1329/2022
    18.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00058449
    ZPP člen 333, 333/1.
    nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
    Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj bi bila v nasprotju s procesnim pravilom o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
  • 245.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 427/2022
    18.8.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00060654
    ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
    Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.

    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.
  • 246.
    VSC Sodba Cpg 71/2022
    17.8.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00059671
    OZ-UPB1 člen 164, 164/3, 168, 169.
    premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - uničenje stvari - denarna odškodnina
    Ob upoštevanju načela popolne odškodnine iz 169. člena OZ in pravil o obsegu povrnitve premoženjske škode iz 168. člena OZ, je po presoji pritožbenega sodišča treba tožnici v okviru ustrezne denarne odškodnine poleg poštene tržne vrednosti uničene stvari priznati tudi določene stroške, ki so ji nastali v zvezi z nadomestitvijo uničenega pilona z novim. Pilon v amortizirani vrednosti je bil namreč uničen in tožnica je bila ob vzpostavljanju prejšnjega stanja primorana nositi tudi stroške odvoza na deponijo, stroške demontaže starega in montaže novega pilona. Gre za stroške popravila oziroma nakupa nadomestne stvari, ki jih je treba upoštevati v okviru nastale škode.

    Tožnica ni zahtevala odškodnine v vrednosti uničene stvari, temveč je zahtevala ustrezno odškodnino za vrnitev v prejšnje stanje. Obeh oblik povrnitve škode, med katerimi lahko oškodovanec izbira, ni mogoče preprosto vrednostno enačiti in se lahko zneskovno razlikujeta, do česar je prišlo tudi v tem primeru.
  • 247.
    VSC Sklep II Ip 196/2022
    17.8.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00058641
    ZIZ člen 29.b, 29.b/5.
    domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
    Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
  • 248.
    VSM Sklep II Kp 46951/2015
    17.8.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00061172
    KZ-1 člen 47, 47/5.
    denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
    Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
  • 249.
    VSL Sklep II Kp 24068/2021
    17.8.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00058717
    ZKP člen 148, 276, 276/2, 277.
    preizkus obtožnice - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - preiskovalna dejanja
    Ni moč pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je zaradi spremenjenega drugega odstavka 276. člena ZKP, moč kot preiskovalna dejanja šteti dejanja policije, ki jih opravlja po 148. členu ZKP, in jih ocenjevati v smislu obstoja oziroma zadostnosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Policija preiskovalna dejanja lahko opravlja zgolj po odredbi sodnika ali državnega tožilca.
  • 250.
    VSL Sodba II Cp 1004/2022
    17.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00058450
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
    pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - protispisnost
    Pretežni del pritožbe izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. To pa je – kot je bilo že poudarjeno – nedopusten pritožbeni razlog.
  • 251.
    VDSS Sodba Psp 195/2022
    17.8.2022
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00059469
    ZDR-1 člen 116, 116/3.
    začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
    Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
  • 252.
    VDSS Sodba Psp 127/2022
    17.8.2022
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00058847
    ZUPJS člen 43, 43/3.. ZUP člen 113, 113/2, 260, 260-5, 268, 268/2, 270.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7.
    plačilo institucionalnega varstva - neresnični podatki o premoženjskem stanju - obnova postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
    Tožena stranka je vodila postopek iz razloga, ker naj bi tožnica v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2015 zamolčala podatek o dohodkih, ki jih dobiva iz Švice. Navedeni dohodki pa so vplivali na samo odločitev. ZUPJS v tretjem odstavku 43. člena določa primer, ko je oseba podatke prikazovala lažno ali pa jih je zamolčala oziroma sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe in je bila tej osebi kasneje priznana pravica iz javnih sredstev, do katere ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku. Vendar pa tudi ZUP v 5. točki 260. člena, ki se nanaša na obnovo postopka, določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

    V primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP.
  • 253.
    VSL Sklep V Kp 45806/2016
    17.8.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00058893
    ZKP člen 154, 154/1, 154/2.
    izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - izjema neizogibnega odkritja
    Do problematike ali je mogoče izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili odrejeni v drugi zadevi v zvezi z drugim kaznivim dejanjem in zoper drugo osebo, uporabiti kot dokaz tudi v kazenskem postopku zoper tretje osebe, se je opredelilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ko je v 41. točki zapisalo, da ko je „prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma „validiran“ s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis.“ in da je „mogoče uporabiti izsledke PPU tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za „kataloško“ kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov pregona.“ Takšni razlagi je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021.
  • 254.
    VSC Sklep I Ip 184/2022
    17.8.2022
    SODNE TAKSE
    VSC00058752
    ZST-1 člen 12. ZPP člen 319, 319/2.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
    Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
  • 255.
    VDSS Sodba Psp 167/2022
    17.8.2022
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00060734
    ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-2, 42, 43, 43/3.. ZSVarPre člen 6, 20, 20/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3, 23/4.
    denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - lastni dohodek prosilca
    V tem primeru ni podanih okoliščin, ki bi vplivale na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. Drži, da je tožnik 6. 11. 2018 (tj. ob izdaji odločbe) postal lastnik osebnega vozila, letnik 2005 v vrednosti 3.700,00 EUR. Vendar pa se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne šteje v premoženje. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, lastništvo vozila na samo pravico do denarne socialne pomoči ni imelo vpliva. Ker eden od kumulativno določenih pogojev ni podan, odprava odločbe ne more biti dopustna.
  • 256.
    VSC Sodba PRp 106/2022
    17.8.2022
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00059643
    ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 90, 90/1.
    obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
    Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
  • 257.
    VSC Sklep I Ip 177/2022
    17.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00058770
    ZPP člen 249, 249/1.
    nagrada in stroški cenilca
    V obravnavani zadevi je odločilno, da je s strani sodišča prve stopnje postavljeni cenilec kmetijske stroke opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo.
  • 258.
    VDSS Sodba Psp 171/2022
    17.8.2022
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00060738
    ZDSS-1 člen 63.
    vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - psihične težave - konkurenca več vzrokov - sprememba sodbe
    Utemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče neutemeljeno priznalo dodatne stvarne razbremenitve. Sodišče je ob priznanju pravice do dela na drugem delu pri opredelitvi ustreznega dela navedlo, da je tožnik zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, stoje 3/4 ur, sede 3 ure, s hojo po ravnem, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženec pravilno opozarja, da stvarna razbremenitev „stoje ¾ ure, sede 3 ure s hojo po ravnem“ ni stvarna razbremenitev, ki jo je podal izvedenski organ.

    Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predhodna presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira zato, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. Izvedenski organ je v tem sporu drugače (kot toženec) opredelil vzrok psihičnih težav, zaradi katerih je bila tožniku priznana razbremenitev (časovna in stvarna) kot posledica poškodbe pri delu zaradi trajne osebnosti spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Izvedenski organ je ugotovil, da je tožnik zaradi ropa na delovnem mestu razvil psihične težave, ki so se skozi čas razvijale in stopnjevale.
  • 259.
    VSC Sklep I Ip 190/2022
    17.8.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00058806
    ZIZ člen 38/5. ZPP člen 145/1.
    stroški izvršitelja - sprememba naslova stalnega bivališča dolžnika - vročitev odločbe
    Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
  • 260.
    VSK Sklep PRp 528/2022
    17.8.2022
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00058736
    ZP-1 člen 14, 14/1, 65/4.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
    Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 19
  • >
  • >>