CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00059697
OZ člen 429, 429/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-1, 2-5, 2-6, 5, 7, 8, 8/5, 17, 17/3. ZPP člen 108, 340, 341. ZIZ člen 15, 24, 40, 40/4.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - predlog za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - specialni zakon - nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - prevzem dolga - družbeniki izbrisane družbe - singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upnik družbe - upravičenec
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe. Na to nenazadnje napotuje določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.
ZUPJS člen 43, 43/3.. ZUP člen 113, 113/2, 260, 260-5, 268, 268/2, 270.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7.
plačilo institucionalnega varstva - neresnični podatki o premoženjskem stanju - obnova postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožena stranka je vodila postopek iz razloga, ker naj bi tožnica v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2015 zamolčala podatek o dohodkih, ki jih dobiva iz Švice. Navedeni dohodki pa so vplivali na samo odločitev. ZUPJS v tretjem odstavku 43. člena določa primer, ko je oseba podatke prikazovala lažno ali pa jih je zamolčala oziroma sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe in je bila tej osebi kasneje priznana pravica iz javnih sredstev, do katere ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku. Vendar pa tudi ZUP v 5. točki 260. člena, ki se nanaša na obnovo postopka, določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.
V primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2.. ZDSS-1 člen 61.. ZPP člen 8.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - izvedena priča - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče prve stopnje je ustrezno razčistilo dejansko stanje. Na predlog tožnika je od invalidske komisije II. stopnje zahtevalo, da opravi osebni pregled ter da odgovori na vprašanje sodišča v zvezi s tožnikovo delovno zmožnostjo. Tudi z zaslišanjem obeh članov invalidske komisije je sodišče prve stopnje razčistilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je pa pri tožniku podana poklicna invalidnost. Glede na njegovo starost in s tem nezmožnost za poklicno rehabilitacijo, je tožena stranka tožniku, skladno z že citiranimi zakonskimi določbami, kot invalidu II. kategorije invalidnosti utemeljeno priznala pravico do invalidske pokojnine.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3.. ZGD-1 člen 527, 527-2.. ZDSS-1 člen 71.
evidenca brezposelnih oseb - status brezposelne osebe - povezane družbe - družbenik in poslovodna oseba - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi. Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - psihične težave - konkurenca več vzrokov - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče neutemeljeno priznalo dodatne stvarne razbremenitve. Sodišče je ob priznanju pravice do dela na drugem delu pri opredelitvi ustreznega dela navedlo, da je tožnik zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, stoje 3/4 ur, sede 3 ure, s hojo po ravnem, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženec pravilno opozarja, da stvarna razbremenitev „stoje ¾ ure, sede 3 ure s hojo po ravnem“ ni stvarna razbremenitev, ki jo je podal izvedenski organ.
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predhodna presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira zato, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. Izvedenski organ je v tem sporu drugače (kot toženec) opredelil vzrok psihičnih težav, zaradi katerih je bila tožniku priznana razbremenitev (časovna in stvarna) kot posledica poškodbe pri delu zaradi trajne osebnosti spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Izvedenski organ je ugotovil, da je tožnik zaradi ropa na delovnem mestu razvil psihične težave, ki so se skozi čas razvijale in stopnjevale.
ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški tretjega
Sodišče se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00060751
OZ člen 3, 53, 54, 332.. ZPP člen 8.
dokazna ocena - verodostojnost priče - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - predčasno prenehanje pogodbe - ustni dogovori - obličnost sporazuma - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje pravdnih strank pravilno opredelilo kot trajno dolžniško razmerje sklenjeno za določen čas. Prenehanje takšnega razmerja pa ureja 332. člen OZ, po katerem trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok. Predčasno prenehanje takšnega pogodbenega razmerja pa je vedno možno ob soglasju obeh strank. Gre za izraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Glede same obličnosti sporazumne razveze pogodbe je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da za veljavnost razveze Pogodbe posebna pisna oblika ni bila potrebna. Samo dejstvo, da je bila Pogodba, za katero sicer ni zakonsko predpisana posebna oblika, sklenjena v pisni obliki, ne pomeni, da morajo biti tudi vse kasnejše spremembe, dogovori, razveza sklenjeni v isti obliki.
začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
ZPP člen 325, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 58, 82.. ZPIZ-2 člen 13 do 24, 27, 30, 37, 202, 398.. ZUP člen 147.. ZMEPIZ-1 člen 31.. ZUTD člen 140.
starostna pokojnina - višina pokojnine - pokojninska doba - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera odprava upravnih odločb ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno, čeprav je sporna zgolj višina priznane denarne dajatve. V izpodbijani sodbi je pomanjkljivo razlogovano, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana le v določbah od 13. do 24. člena ZPIZ-2 in hkrati pravilno utemeljevano, da bi bilo potrebno v predsodnem postopku postopati po 147. člena ZUP-a in kot predhodno vprašanje razčistiti pokojninsko dobo in v pokojninsko osnovo vštevna nadomestila iz naslova brezposelnosti v letu 2019. Dejstvo je, da socialni spor V Ps 419/2021 o odpravi pravnomočno priznanega nadomestila za brezposelnost, še ni zaključen. Tudi sicer 82. člen ZDSS-1, ki določa, da sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in naloži izdajo novega, izrecno ne narekuje odprave prvostopenjskega. To je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ko pravilnost s prvostopenjsko odločbo priznane starostne pokojnine od dneva izpolnitve pogojev sploh ni vprašljiva, temveč le višina odmerjene denarne dajatve.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - posekan les
Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059154
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2. OZ člen 87, 87/1, 522. ZVPot člen 49. ZPotK-2 člen 2, 2-3. ZPP člen 452, 452/3, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga - pravočasna vloga - dejstva in dokazi - ničen pravni posel - osebni stečaj dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji na obroke - potrošniška kreditna pogodba - odobritev pravnega posla
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
Ker je izjava A. A. veljavna, v posledici česar je le-ta veljavno odstopila svoj dedni delež glede denacionaliziranega premoženja tožniku, je tožnik upravičen do celotnega dednega deleža B. B. na denacionaliziranem premoženju, torej v višini 1/24.
družbeniška tožba - actio pro socio - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - predpostavke za vložitev tožbe - materialnopravne predpostavke - materialnopravno upravičenje - sklepčnost zahtevka - predujem za stroške postopka - založitev predujma za stroške - plačilo predujma - obročno plačilo predujma
Za vložitev družbeniške tožbe morajo biti izpolnjene materialnopravne predpostavke iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1. Ne gre torej za procesno predpostavko za dopustnost vložitve tožbe, kot to zmotno meni pritožnik, pač pa za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1, zato je vprašanje izpolnitve teh pogojev predmet meritornega odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka po izvedenem dokaznem postopku, ne pa vprašanje predhodnega formalnega preizkusa tožbe. Zato, ker prvostopenjsko sodišče v tej fazi postopka ni ugotovilo obstoja zakonskih predpostavk za vložitev družbeniške tožbe, izpodbijani sklep torej ni nezakonit.
Sodišče je pravilno določilo predujem v enkratnem znesku, ker mu to nalaga jasna določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1. Za plačilo po obrokih ni nobene zakonske podlage.
spor iz družinskih razmerij - zahtevek za znižanje preživnine - predhodni postopek kot procesna predpostavka - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - svetovanje - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
V skladu z določbo 203. člena DZ se morata starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in stikih z njim, udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD. Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe. Predložitev zapisnika je procesna predpostavka. Tej pa je, kot pravilno opozarja pritožba, predlagatelj zadostil.
Po prvem odstavku 51. člena ZZZDR premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Pritožba ima sicer prav, da nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze, še avtomatsko ne pomeni obstoja skupnega premoženje, vendar pa ob nesporni ugotovitvi, da je bilo sporno stanovanje tožencev pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in zatrjevanju tožnice, da sta toženca kupila stanovanje iz skupnih denarnih sredstev, pridobljenih z delom, trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje nosita toženca, ki zatrjujeta njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.