ZPP člen 325, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 58, 82.. ZPIZ-2 člen 13 do 24, 27, 30, 37, 202, 398.. ZUP člen 147.. ZMEPIZ-1 člen 31.. ZUTD člen 140.
starostna pokojnina - višina pokojnine - pokojninska doba - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera odprava upravnih odločb ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno, čeprav je sporna zgolj višina priznane denarne dajatve. V izpodbijani sodbi je pomanjkljivo razlogovano, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana le v določbah od 13. do 24. člena ZPIZ-2 in hkrati pravilno utemeljevano, da bi bilo potrebno v predsodnem postopku postopati po 147. člena ZUP-a in kot predhodno vprašanje razčistiti pokojninsko dobo in v pokojninsko osnovo vštevna nadomestila iz naslova brezposelnosti v letu 2019. Dejstvo je, da socialni spor V Ps 419/2021 o odpravi pravnomočno priznanega nadomestila za brezposelnost, še ni zaključen. Tudi sicer 82. člen ZDSS-1, ki določa, da sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in naloži izdajo novega, izrecno ne narekuje odprave prvostopenjskega. To je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ko pravilnost s prvostopenjsko odločbo priznane starostne pokojnine od dneva izpolnitve pogojev sploh ni vprašljiva, temveč le višina odmerjene denarne dajatve.
premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - uničenje stvari - denarna odškodnina
Ob upoštevanju načela popolne odškodnine iz 169. člena OZ in pravil o obsegu povrnitve premoženjske škode iz 168. člena OZ, je po presoji pritožbenega sodišča treba tožnici v okviru ustrezne denarne odškodnine poleg poštene tržne vrednosti uničene stvari priznati tudi določene stroške, ki so ji nastali v zvezi z nadomestitvijo uničenega pilona z novim. Pilon v amortizirani vrednosti je bil namreč uničen in tožnica je bila ob vzpostavljanju prejšnjega stanja primorana nositi tudi stroške odvoza na deponijo, stroške demontaže starega in montaže novega pilona. Gre za stroške popravila oziroma nakupa nadomestne stvari, ki jih je treba upoštevati v okviru nastale škode.
Tožnica ni zahtevala odškodnine v vrednosti uničene stvari, temveč je zahtevala ustrezno odškodnino za vrnitev v prejšnje stanje. Obeh oblik povrnitve škode, med katerimi lahko oškodovanec izbira, ni mogoče preprosto vrednostno enačiti in se lahko zneskovno razlikujeta, do česar je prišlo tudi v tem primeru.
izvedenina - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije obema članoma izvedenskega organa (153,00 EUR x 2). Nesporno je sodišče pridobivanje zdravstvenega kartona tožnika naložilo izvedenskemu organu in ne posameznim članom izvedenskega organa. Zdravstveni karton je bil pridobljen samo enkrat, v nasprotnem bi bilo potrebno to posebej označiti. Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije v znesku 153,00 EUR samo enkrat.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
V tem primeru ni podanih okoliščin, ki bi vplivale na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. Drži, da je tožnik 6. 11. 2018 (tj. ob izdaji odločbe) postal lastnik osebnega vozila, letnik 2005 v vrednosti 3.700,00 EUR. Vendar pa se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne šteje v premoženje. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, lastništvo vozila na samo pravico do denarne socialne pomoči ni imelo vpliva. Ker eden od kumulativno določenih pogojev ni podan, odprava odločbe ne more biti dopustna.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je s strani sodišča prve stopnje postavljeni cenilec kmetijske stroke opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061172
KZ-1 člen 47, 47/5.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Ni moč pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je zaradi spremenjenega drugega odstavka 276. člena ZKP, moč kot preiskovalna dejanja šteti dejanja policije, ki jih opravlja po 148. členu ZKP, in jih ocenjevati v smislu obstoja oziroma zadostnosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Policija preiskovalna dejanja lahko opravlja zgolj po odredbi sodnika ali državnega tožilca.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZUP člen 50, 50/4.. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 26, 26/1, 108, 108/1, 111, 111/2.. URS člen 14, 14/2, 33, 50.
pravica do vdovske pokojnine - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nepodedljive pravice - odločitev ustavnega sodišča
Glede na to, da postopek za priznanje vdovske pokojnine, ki se je pričel na zahtevo matere obeh tožnikov, do njene smrti ni bil zaključen, saj ni bila izdana niti prvostopenjska upravna odločba, se s pravnima naslednikoma ne more nadaljevati. Po 1. odst. 4. člena ZPIZ-2 pravica do vdovske pokojnine ni prešla niti ni mogla preiti na tožeči stranki, ki sta sicer dediča po pokojni mami. Na podlagi 4. odst. 50. člena ZUP-a v zvezi s 1. odst. 4. člena ZPIZ-2 je bil predsodni postopek s sklepom z dne 28. 11. 2018 zakonito ustavljen in z odločbo z dne 22. 10. 2019 pritožba zoper procesno odločitev utemeljeno zavrnjena.
Do problematike ali je mogoče izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili odrejeni v drugi zadevi v zvezi z drugim kaznivim dejanjem in zoper drugo osebo, uporabiti kot dokaz tudi v kazenskem postopku zoper tretje osebe, se je opredelilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ko je v 41. točki zapisalo, da ko je „prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma „validiran“ s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis.“ in da je „mogoče uporabiti izsledke PPU tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za „kataloško“ kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov pregona.“ Takšni razlagi je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021.
prevara - povzročitev zmote pri oškodovancu - izrecno dogovorjena lastnost vozila - prodaja vozila - denarna odškodnina
Pri prevari gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti.
Tožnik, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, ni uspel dokazati, da naj bi toženec vedel, da je resnični letnik proizvodnje vozila (leto 1999) drugačen od letnika prve registracije vozila po podatkih prometnega dovoljenja (leto 2004) in tožniku zavestno zamolčal ta podatek.
spor iz družinskih razmerij - zahtevek za znižanje preživnine - predhodni postopek kot procesna predpostavka - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - svetovanje - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
V skladu z določbo 203. člena DZ se morata starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in stikih z njim, udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD. Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe. Predložitev zapisnika je procesna predpostavka. Tej pa je, kot pravilno opozarja pritožba, predlagatelj zadostil.
Ker je izjava A. A. veljavna, v posledici česar je le-ta veljavno odstopila svoj dedni delež glede denacionaliziranega premoženja tožniku, je tožnik upravičen do celotnega dednega deleža B. B. na denacionaliziranem premoženju, torej v višini 1/24.
stroški izvršilnega postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje, ki je pri odločitvi izhajalo iz trditev upnika o kršitvi dolžničine pogodbene obveznosti, da ga obvesti o spremembi prebivališča, spregledalo, da je dolžnica v ugovoru izrecno zanikala obstoj pravnega razmerja z upnikom in obstoj kakršnih koli obveznosti do upnika. O ugovoru pa še ni bilo odločeno. Ključna dejstva, na katera je sodišče oprlo svojo odločitev o neutemeljenosti dolžničinega stroškovnega zahtevka, so med strankama torej sporna in (v zvezi z odločanjem o glavni stvari) še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških, ki jih je dolžnica imela z vložitvijo predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti, je zato v tej fazi postopka preuranjena.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.