denarna odškodnina za premoženjsko škodo - posekan les
Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.
spor iz družinskih razmerij - zahtevek za znižanje preživnine - predhodni postopek kot procesna predpostavka - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - svetovanje - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
V skladu z določbo 203. člena DZ se morata starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in stikih z njim, udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD. Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe. Predložitev zapisnika je procesna predpostavka. Tej pa je, kot pravilno opozarja pritožba, predlagatelj zadostil.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.
stroški izvršilnega postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje, ki je pri odločitvi izhajalo iz trditev upnika o kršitvi dolžničine pogodbene obveznosti, da ga obvesti o spremembi prebivališča, spregledalo, da je dolžnica v ugovoru izrecno zanikala obstoj pravnega razmerja z upnikom in obstoj kakršnih koli obveznosti do upnika. O ugovoru pa še ni bilo odločeno. Ključna dejstva, na katera je sodišče oprlo svojo odločitev o neutemeljenosti dolžničinega stroškovnega zahtevka, so med strankama torej sporna in (v zvezi z odločanjem o glavni stvari) še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških, ki jih je dolžnica imela z vložitvijo predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti, je zato v tej fazi postopka preuranjena.
Po prvem odstavku 51. člena ZZZDR premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Pritožba ima sicer prav, da nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze, še avtomatsko ne pomeni obstoja skupnega premoženje, vendar pa ob nesporni ugotovitvi, da je bilo sporno stanovanje tožencev pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in zatrjevanju tožnice, da sta toženca kupila stanovanje iz skupnih denarnih sredstev, pridobljenih z delom, trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje nosita toženca, ki zatrjujeta njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - zakonski znaki goljufije - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - opis kaznivega dejanja - neizvedba dokazov - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z očitkom, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal obdolženi, pritožnik smiselno uveljavlja kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP, vendar pa mu v zatrjevanem ne gre pritrditi. Ne navede namreč niti konkretno, katerih dokazov ni izvedlo niti, v čem je uveljavljana kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožba v stoičnem vztrajanju obstoja spornega obligacijskega razmerja povsem prezre tudi, da je bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Te okoliščine oziroma t.i. goljufivi namen kot bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, je jasno in konkretno opredeljen v opisu inkriminiranega dejanja, nato pa tudi ustrezno obrazložen v točkah 14 in 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obstoj obdolženčevega goljufivega namena ob sklenitvi posla pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi na podlagi dejstva, da je obdolženi lažno zatrjeval, da je bančni svetovalec, ki je ob prejemu denarja C. C. izročil le na roko napisano potrdilo, brez da bi mu dal tudi kakšno potrdilo zavarovalnice ali zavarovalno pogodbo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058857
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - predkaznovanost - kazenski postopek v teku - zavrnitev predloga - namen kaznovanja
Strinjati se je sicer s pritožbo v kritiki izpostavljanja kazenske preiskave I Kpr 42207/2019 in sploh odprtih kazenskih postopkov v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se pokaže kot neprimerno in odvečno, še sploh zato, ker je sodišče prve stopnje v predhodni, tj. točki 11 obrazložitve, pravilno ugotovilo obsojenkino predhodno nekaznovanost in njen status siceršnje obravnavanosti na osnovi podatkov iz kazenske evidence povsem zadostno pojasnilo. Prav zato v tej zvezi ne gre pritrditi očitku obsojene, da izpodbijana odločitev bazira na nepravnomočnem postopku (preiskavi) in trditvi, da je bilo s tem (posredno) poseženo v obsojenkino ustavno varovano domnevo nedolžnosti. Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - pravica do obrambe z zagovornikom - pouk o pravici do zagovornika - formalna obramba - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde - zaslišanje obdolženca - predobravnavni narok - odmera kazni - primernost izrečene kazni - sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem - nevarnost in teža kaznivega dejanja - prepovedana posledica - olajševalne in obteževalne okoliščine - predkaznovanost - povratništvo - specialni povratnik
Sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo določb ZKP, ki urejajo predobravnavni narok in potek glavne obravnave, niti ni prekršilo pravic obrambe, saj je obdolženca seznanilo z njegovo pravico vzeti si zagovornika, ki pa je obdolženec, iz le njemu znanih razlogov, ni izkoristil.
V okviru predkaznovanosti lahko sodišče upošteva vse izrečene pravnomočne obsodbe in ne le tiste, ki se nanašajo na istovrstna kazniva dejanja. Obdolženca pa je šteti za predkaznovanega tako pri splošnem kot tudi specialnem povratništvu in zakon sodišča pri odmeri kazni ne omejuje le na upoštevanje specialnega povratništva, kot to zmotno menijo pritožniki.
Upniki v pritožbi sami priznavajo, da bi se z izdajo predlagane začasne odredbe ohranilo obstoječe stanje, dolžnici pa bi bilo prepovedano (zgolj) nadalje prepovedovati upnikom neoviran dostop in dovoz do njihovih zemljišč in nadaljevati s postavitvijo soh in žice. Ker je glede na trditve upnikov v predlogu za izdajo začasne odredbe obstoječe stanje takšno, da jim je že v celoti onemogočen dostop do njihovih nepremičnin, upniki pa niso konkretizirano predlagali tudi odstranitve že postavljenih ovir, ki jim preprečujejo neovirano uporabo služnostne poti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ne morejo doseči neoviranega dostopa do svojih nepremičnin in torej tudi ne namena zavarovanja.
Strinjati se je s pritožnico, da je v vmesnem času ob izpostavljenih postala pravnomočna še ena izrečena ji kazen zapora v trajanju enajst mesecev, in sicer v kazenskem postopku, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodil pod opr. št. III K 47380/2020. Vendar je stališče pritožnice, da bi morala biti v okviru predmetnega postopka tudi ta kazen všteta v predmetno združitev, zmotno. Izpostavljena sodna odločba je namreč postala pravnomočna (šele) dne 20. 4. 2022, torej po tem, ko je obsojena dne 7. 2. 2022 že podala predlog za združitev zapornih kazni. Gre torej za novo dejstvo, ki ga pritožnica izpostavi v pritožbi, o katerem pa višje sodišče kot sodišče druge stopnje ne more odločati v okviru predmetnega pritožbenega postopka, pač pa je lahko predmet vnovičnega predloga obsojene za združitev zapornih kazni, ki se lahko poda pred sodiščem prve stopnje.
Od vsake posamezne zadeve je odvisno, kaj bo policija ukrenila za izsleditev storilca kaznivega dejanja, kako bo zavarovala sledove in predmete kaznivega dejanja, in zato zgolj umanjkanje bioloških sledi v tej drugi zadevi in zavrženje kazenske ovadbe ne more utemeljevati zaključka o nezakonitosti odvzema brisa ustne sluznice. Ocena, kateri dokazi naj se zavarujejo in s tem povezano vprašanje o potrebnosti odvzema brisa ustne sluznice, je namreč v pristojnosti policije, ki je pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju njihovih storilcev vezana na določila 148. člena ZKP in mora storiti vse potrebno, da se odkrije storilec kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00060254
ZPP člen 111, 140, 142, 142/4. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-3, 33, 33/1, 50, 50/1, 75, 75/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Odvetnici nasprotnega udeleženca – pritožnici je sodišče prve stopnje poskusilo vročiti odločbo osebno, ker pa vročitev po 140. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni bila možna, je bila vročitev opravljena tako, da ji je vročevalec v njenem poštnem predalu pustil obvestilo z navedbo, kje je pošiljka in z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Ker pritožnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
Da gre za nujno zadevo iz drugega odstavka 83. člena ZS, v kateri torej procesni roki tečejo, je določeno v 9. točki tretjega odstavka 83. člena ZS, po kateri so nujne tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. ZDZdr med postopke pred sodiščem po tem zakonu uvršča tudi postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (tretja alineja drugega odstavka 30. člena ZDZdr) in hkrati določa, da so postopki pred sodiščem po tem zakonu nujni (prvi odstavek 33. člena ZDZdr). Obravnavana zadeva je torej nujna zadeva, zato v njej tečejo procesni roki tudi v času poletnega poslovanja.
Predlagateljičine zdravstvene težave so po naravi stvari takšne, da so povezane z dodatnimi stroški zdravljenja, kar pomeni, da so celotni stroški preživljanja predlagateljice in otrok ustrezno višji. V teh okoliščinah bi tudi plačilo takse v desetih mesečnih obrokih pomenilo preveliko breme. Ugotovljene okoliščine narekujejo podaljšanje obročnega plačevanja dolžne takse na čas 24 mesecev.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje fizični osebi - vročanje s fikcijo - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - dejansko bivališče - kraj dejanskega bivanja
Osebno vročanje je treba opraviti na naslovu, na katerem naslovnik dejansko stanuje. ZPP navezuje vročanje fizičnim osebam na njihovo stanovanje, kar je treba razumeti v dejanskem pomenu, da je za vročanje odločilen kraj strankinega dejanskega bivanja.
Povzeti postopek vročanja je bil izveden v skladu z določbami 142. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da kljub dejstvu, da v času odločitve sodišča prve stopnje izvršba še ni bila v celoti ustavljena, ni bilo moč pričakovati poplačila terjatve. Predmetni sklep o izvršbi (z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet) se je namreč nahajal šele na devetem mestu neporavnanih obveznosti, pri čemer pa iz podatkov spisa še izhaja, da je bila tudi ta izvršba naknadno ustavljena, in to že s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I 393/2019 z dne 7. 2. 2022 (list. št. 278), kar samo potrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje v času odločanja 20. 1. 2022.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00059138
ZDZdr člen 39, 39/1.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen
Sodišče je prepričljivo obrazložilo odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se nasprotni udeleženec zdravil v domačem okolju oz. v okviru nadzorovane obravnave. Do izboljšanja stanja bo lahko prišlo šele po daljšem obdobju zdravljenja in bivanja v bolnišnici ter po umiritvi stanja v zelo napetem in konfliktnem družinskem okolju. Šele potem bodo vzpostavljene možnosti za druge oblike pomoči oz. zdravljenja.
ZKP člen 78, 78/1, 309, 309/3. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
denarna kazen priči - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - neopravičen izostanek z naroka - izredni dogodek - pogoj PCT
V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva. Da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen dostop do sodišča in s tem pristop na narok glavne obravnave.
postopek osebnega stečaja - prijava terjatve - postopek preizkusa terjatev - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor po izteku roka - prekluzivnost roka - pravna narava obvestila
Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten.
Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku.
Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita.
Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058868
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 391.
ponarejanje listin - očitek protispisnosti - načelo proste presoje dokazov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - pravno pomembna dejstva - pravni promet
Pojem uporabe se nanaša na ravnanje storilca, s katerim napravi listino dostopno osebi, ki naj bi bila s tako izpostavitvijo listine preslepljena. Vsaka izročitev listine, s katero se listina spravi v obtok, še ne pomeni uporabe listine. Pri uporabi listine za tako spravljanje listine v pravni promet, pri katerem pride do izraza njena pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.