odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - nezakonita razrešitev - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi - višina nastale škode - odpravnina - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi)
Za čas od nezakonite razrešitve do ukinitve AUKN je toženka po obrazloženem dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejel, upoštevati pa je treba tudi že izplačano odpravnino, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Presoja sodišč v upravnem sporu, da je bil akt o razrešitvi tožnika nezakonit, temelji na ugotovitvah, da v postopku razrešitve v DZ tožnik ni imel možnosti sodelovanja, saj na sejo Mandatno-volilne komisije ni bil vabljen, vabljeni predstavniki Vlade pa so na seji pisni predlog za tožnikovo razrešitev (s katerim je bil tožnik seznanjen in je nanj podal pripombe) še dodatno obrazložili, Mandatno-volilna komisija se do dodatnih očitkov ni opredelila in sklep o razrešitvi ni bil obrazložen. Dolžnost obrazložitve upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravno varovani položaj tožnika, izhaja iz določb ZUP, ravnanje DZ pa tudi ni bilo skladno z določbami Poslovnika DZ; DZ je kršil 22. člen Ustave.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba - namembnost nepremičnine - zelenica - ugovor javnega dobra - nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitek protispisnosti
Morebitna zmotnost pravnega sklepanja ne utemeljuje zaključka o nasprotju med dejstvi in dokazi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri presoji, kateri del zemljišča okrog stavbe predstavlja pripadajoče zemljišče, je sodišče izhajalo iz pravilnega razumevanja 43. člena ZVEtL-1. Tako je ob mnenju izvedenke, da za del zemljišča ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bila namenjena izključni rabi stavbe, najverjetneje pa je bila namenjena emisijski zamejitvi stavbe, ugotavljalo še, na kakšen način se je zelenica v preteklosti uporabljala. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da niti zaznamba javnega dobra niti služnosti niso ovira za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pritožnica je že sama navedla sodno odločbo, iz katere izhaja, da je ugovor javnega dobra utemeljen le, če je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, namenjene splošni rabi.
Zgolj z navedbo nasprotnih, z ničimer podkrepljenih trditev, pritožnica ne vzbudi dvoma o pravilnosti ugotovljenih dejstev.
izvršiteljev obračun terjatve - višina terjatve - pravnomočen sklep o izvršbi - sklep o delni ustavitvi izvršbe - časovne meje pravnomočnosti
Izvršitelj in sodišče prve stopnje sta upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva.
ZPP člen 8, 212. ZIZ člen 272. OZ člen 333, 333/2.
dokazovanje prejema pošiljke - prejemna teorija - dokazni standard - dokazni standard prepričanja
Odločilnega pravnega dejstva, da je tožnica to pošiljko prejela, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. V prid presoji, da se je to zgodilo, se je, kot rečeno, v 16. točki obrazložitvi sklicevalo na logičen zaključek, da poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh in k temu dodalo, da pošiljatelj, če pošiljka ni poslana priporočeno, tega dejstva ne more dokazati drugače kot s predložitvijo poslanega dokumenta in z zaslišanjem prič.
Med pravdnima strankama ni sporno, da dopisa z dne 25. 10. 2019, ki vsebuje odpoved Pogodbe, toženka ni oddala priporočeno na pošto. Z zaslišanjem prič pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnica to odpoved prejela do 31. 10. 2019. Ker pa je tožnica ob sklicevanju na uveljavljen računalniški CMR sistem beleženja pošte pri svojem poslovanju izrecno zatrjevala, da te odpovedi ni prejela, je omenjen logični zaključek sodišča prve stopnje oprt na domnevo, ne pa na prepričanje. Tak dokazni standard pa ne zadošča niti za izdajo začasne odredbe, kaj šele sodbe.
V teoriji in v praksi je zavzeto enotno stališče, da je treba za meritorno odločitev trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v resničnost, oziroma da v resničnost ugotovitev ne bi podvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061478
OZ člen 3, 619, 622, 633, 633/2, 635, 637, 647. KZ-1 člen 223.
motorno vozilo - nakup avtomobila - stroški popravila - kupoprodajna pogodba - spor iz pogodbe o finančnem lizingu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij - pogodbena svoboda strank - razdrtje pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - dokazni predlog - sorodstveno razmerje - naročilo (nalog) - stopnja verjetnosti - lastnik stvari - ekonomski lastnik - pridržek lastninske pravice - jamčevanje za napake stvari - notifikacija napak - vložitev kazenske ovadbe - goljufija
V skladu z načelom svobodnega urejanja obligacijskih razmerij lahko podjemno pogodbo sklene vsakdo in ne le lastnik stvari.
Indične okoliščine, predvsem toženčeva aktivna vloga pri odobritvi in zavrnitvi posameznih popravil, z zadostno mero zanesljivosti kažejo na to, da je bil naročnik popravila toženec.
Toženčev samovoljni odvzem vozila iz posesti podjemnika je v kontekstu jamčevanja za napake mogoče razlagati na dva načina: bodisi, da je toženec s tem opravljeno delo prevzel brez kakršnegakoli grajanja napak, bodisi, da je s svojim ravnanjem brez utemeljenega razloga zavrnil pregled in prevzem izvršenega dela.
ureditev stikov otroka s staršem - zavračanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom - kraj izvajanja stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - stroški izvajanja stikov z otrokom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nezadovoljstvo z delom izvedenca
Pritožnica pravzaprav niti ne pove, za kakšne stike s hčerko se zavzema, izraža samo nezadovoljstvo s stiki, kot so določeni v sodni odločbi, a nekritično prezre, da je odklonila, da bi stike s hčerko izvrševala na svojem domu, kar pomeni, da vikend stiki ne pridejo v poštev. Prav tako ni izrazila nikakršne želje, da bi dekle z njo preživljalo praznike ali počitnice. Dvourni stiki trikrat na mesec tudi po oceni pritožbenega sodišča potekajo na manj primernem kraju, vendar je takšna odločitev matere, da se s hčerko vsakokrat sreča na dvorišču zavoda, v katerem je zaposlena.
Sodišče prve stopnje je stroške za preživljanje 16-letnega dekleta ocenilo dovolj izčrpno in v mejah, ki so značilne za otroke primerljive starosti, in pravilno poudarilo, da ugotovljeni stroški niso fiksni in se spreminjajo iz meseca v mesec in da je to le približen izračun potreb dekleta, ki se naredi tudi na podlagi splošno znanih stroškov v zvezi z preživljanjem 16-letnih deklet, ob upoštevanju dejstva, da se konkretna preživnina uvršča med nižje dosojene preživnine, zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, četudi iz dela prejemata redne dohodke. Glede na navedeno je odveč razpravljati o višini posameznih stroškov.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - posest stanovanja - trditveno in dokazno breme - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče - neprerekane trditve
Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve.
V določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP ni podlage za oprostitev obsojenca povrnitve potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar je razumljivo, saj ti stroški niso nastali sodišču, temveč oškodovanki, ki je v predmetnem kazenskem postopku pooblastila odvetnico za zastopanje in ji je morala tekom postopka nagrado in potrebne izdatke plačati sama.
stroškovna odločitev - pritožbeni postopek - priglasitev stroškov pritožbenega postopka
Ker sodišče druge stopnje o pritožbi praviloma odloča brez obravnave, mora zato stranka povrnitev stroškov zahtevati že v pritožbi oziroma odgovoru na pritožbo.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenega drugega pritožbenega razloga, kot da smatra, da se njen dolg do upnika (to je tožeča stranka) po pregledu stanja ne ujema. Pritožnica torej prosi višje sodišče, da preveri, ali je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki dolžna toliko in tako, kot izhaja iz navedenega v 1. točki te obrazložitve, pravilna, povedano drugače, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje.
ustavitev zapuščinskega postopka - premoženje zapustnice - predmet dedovanja - obseg zapuščine - zapuščinski postopek, če ni premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - lastninska pravica na nepremičnini
Dedinja B. B. se je vpisala kot solastnica nepremičnine do ½ na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila s svojo materjo, na preostanku do celote pa na podlagi pravnomočne zamudne sodbe. Ker premoženja pokojne, ki bi bilo lahko predmet dedovanja, ne obstaja, je bil zapuščinski postopek pravilno ustavljen.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so popolnoma izostali razlogi o tem, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in kako jih je ovrednotilo.
Utemeljitev sodišča ne izpolnjuje zahteve po obrazloženi sodni odločbi ter izpodbijane sodbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059187
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126, 126/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 408, 408/2.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - odvzem premoženjske koristi - zastaranje - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - davčna izvršba
Potrebno je ločiti zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranje izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. Zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, se smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje kazenskega pregona in s tem posredno tudi zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je mogoče uveljavljati le s pritožbo zoper sodbo, ki pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna in se torej ne more več izpodbijati s pritožbo. Glede izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi KZ-1 kot materialni zakon določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima. To pa je urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavni, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila (prvi odstavek 131. člena ZKP) opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Zoper obsojenega je davčni organ začel postopek davčne izvršbe, tekom katere je bil nad obsojenim začet postopek osebnega stečaja. Postopek osebnega stečaja je bil končan z odpustom obveznosti. V skladu s petim odstavkom 126. člena ZDavP-2 se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Ker v času stečajnega postopka po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, je zastaranje terjatve iz naslova premoženjskopravne koristi začelo teči šele po pravnomočnem zaključku postopka osebnega stečaja zoper dolžnika. Zastaranje izvršitve odvzema premoženjske koristi, upoštevajoč tek opisanih zastaralnih rokov, še ni nastopilo.
Pritožbeno sodišče zavrača obsojenčeve navedbe o tem, da so mu bile v stečaju odpuščene vse obveznosti, zatorej tudi predmetna iz naslova plačila pridobitve premoženjske koristi. Iz sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bil vročen tudi obsojenemu, izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do uvedbe stečajnega postopka, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor zakon uvršča tudi terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V plačilo naložene pridobljene premoženjske koristi ni moč odpustiti.
ZVPSBNO člen 15. ZPP člen 247, 274. ZDoh-2 člen 132. ZDoh-1 člen 141.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo nadomestila - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravnomočna odločitev o isti stvari - izločitev izvedenca - bančni depozit - obračun obresti - metoda izračuna - metoda računanja obresti - davčna obveznost - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Ugotovitev, da bi tožnik v primeru vezave 138.492,99 EUR v obdobju med 1. 1. 2002 in 7. 9. 2012 pri Banki, d.d. prejel 42.938,61 EUR, temelji na izvedenskem mnenju. Izvedenec je izhajal iz izračuna, ki ga je tožnik pridobil pred pravdo, in se nanj opiral v tožbi. V izračunu so upoštevane obresti za depozite, vezane nad eno leto; niso upoštevani posebni pribitki na obrestno mero; upoštevan je linearni (in ne konformni) način obračuna obresti; upoštevano je, da se obračunane obresti na letni ravni pripišejo glavnici (kapitalizacija); upoštevana je zakonska ureditev obdavčitve obresti.
Večji del postopka, ki se je dvakrat odvil do revizijskega presoje, je tekel o vprašanju, ali je bila storjena kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in ali je zatrjevana škoda v vzročni zvezi s toženkinim nedopustnim ravnanjem. O višini je tekel le zadnji del postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato je primerno, da se tožnikov uspeh ugotovi na podlagi ločenega upoštevanja uspeha po temelju in po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059673
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenziteta in trajanje strahu - zaposlitev - aktivno iskanje zaposlitve - osebno delovno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - izpovedba stranke - neizvedba dokaza - upravni postopek - odločba izdana v upravnem postopku
Tožnik kot izbrisani, mora v sodnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava izkazati vse predpostavke splošnega civilnega delikta. Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevano nastalo premoženjsko škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063482
ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 386. BHSPV člen 1. KZ-1 člen 173, 173/1, 174, 174/1.
kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pogojna obsodba - poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica - zavrnitev dokaznega predloga - oprostilna sodba - dokazna ocena
Državno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije (1. člen Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV), Ur. l. RS, št. 13/2004 z dne 12. 2. 2004). Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta pridržana presoji po kanonskem pravu, kar morajo spoštovati tudi država in sodišča. Glede na to, da je v skladu z Zakonikom cerkvenega prava zoper duhovnika A. A., sedaj obdolženca v tem kazenskem postopku, tekel tudi izvensodni kazensko upravni postopek, ki se je zaključil s pravnomočno odločitvijo, in v katerem so se obravnavali dogodki, ki so tudi predmet tega kazenskega postopka, je bil v predkazenskem postopku pridobljen cerkveni spis. Ta je nadalje res postal del dokaznega gradiva v postopku na prvi stopnji, vendar so bile ugotovitve iz tega spisa upoštevane le kot dodatni argumenti na glavni obravnavi neposredno izvedenim dokazom, kot pravilno izpostavlja tudi državna tožilka v odgovoru na pritožbo. Prvostopenjsko sodišče se je namreč v sodbi glede odločilnih dejstev oprlo zlasti na izpovedbe oškodovank kot tudi drugih prič, ki so bile zaslišane neposredno na glavni obravnavi, medtem ko je listinska dokumentacija iz priloženega cerkvenega spisa služila le za razjasnitev določenih dejstev v povezavi s postopkom pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem Nadškofije L. in se je tudi smela predočati pričam ob zaslišanju in uporabljati za presojo verodostojnosti izpovedb na glavni obravnavi zaslišanih prič.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z odpovednim razlogom - pravočasnost odpovedi
Tožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik utemeljeno opozarja na Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022 in ki v tar. št. 25 določa nagrado za pregled spisovne dokumentacije v obsegu 50 odv. točk (1. točka tar. št. 25) ter nagrado za razgovor s stranko v psihiatrični bolnišnici, zavodu ali izven v obsegu od 50 do 100 odv. točk (2. točka tar. št. 25).