podrejene obveznice - sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - razlaga zakonske določbe - okoliščine konkretnega primera - objektivne okoliščine - pomembnost zadeve - pravna varnost - javni interes - enotno obravnavanje
Pritožbeno je sporno, ali je vprašanje odgovornosti BS za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne, in prav to je predmet presoje VSRS v revizijski zadevi, ki je narekovala prekinitev postopka v konkretni zadevi. Ni dvoma, da gre za pomembno načelno vprašanje, od rešitve katerega bo v marsičem odvisen nadaljnji potek postopkov v zvezi s podrejenimi obveznicami zoper poslovne banke.
Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali (poenostavljeno povedano) obstaja vzročna zveza med odgovornostjo BS in poslovne banke.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - posest stanovanja - trditveno in dokazno breme - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče - neprerekane trditve
Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve.
izbrisani - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države RS - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - izguba zaposlitve - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - dokaz z izvedencem finančne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Ker tožnik ni uspel izkazati, da je bil brezposeln zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povrnitev škode v višini denarne socialne pomoči. V tej zvezi je neupravičen njegov očitek sodišču prve stopnje, da je z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke kršilo pravilo postopka. S predlaganim izvedencem bi se lahko dokazovala le višina nastale škode, tožnik pa ni uspel dokazati že samega temelja toženkine odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaznega predloga tudi ustrezno obrazložilo.
izvršiteljev obračun terjatve - višina terjatve - pravnomočen sklep o izvršbi - sklep o delni ustavitvi izvršbe - časovne meje pravnomočnosti
Izvršitelj in sodišče prve stopnje sta upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva.
ZPP člen 8, 212. ZIZ člen 272. OZ člen 333, 333/2.
dokazovanje prejema pošiljke - prejemna teorija - dokazni standard - dokazni standard prepričanja
Odločilnega pravnega dejstva, da je tožnica to pošiljko prejela, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. V prid presoji, da se je to zgodilo, se je, kot rečeno, v 16. točki obrazložitvi sklicevalo na logičen zaključek, da poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh in k temu dodalo, da pošiljatelj, če pošiljka ni poslana priporočeno, tega dejstva ne more dokazati drugače kot s predložitvijo poslanega dokumenta in z zaslišanjem prič.
Med pravdnima strankama ni sporno, da dopisa z dne 25. 10. 2019, ki vsebuje odpoved Pogodbe, toženka ni oddala priporočeno na pošto. Z zaslišanjem prič pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnica to odpoved prejela do 31. 10. 2019. Ker pa je tožnica ob sklicevanju na uveljavljen računalniški CMR sistem beleženja pošte pri svojem poslovanju izrecno zatrjevala, da te odpovedi ni prejela, je omenjen logični zaključek sodišča prve stopnje oprt na domnevo, ne pa na prepričanje. Tak dokazni standard pa ne zadošča niti za izdajo začasne odredbe, kaj šele sodbe.
V teoriji in v praksi je zavzeto enotno stališče, da je treba za meritorno odločitev trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v resničnost, oziroma da v resničnost ugotovitev ne bi podvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
ureditev stikov otroka s staršem - zavračanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom - kraj izvajanja stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - stroški izvajanja stikov z otrokom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nezadovoljstvo z delom izvedenca
Pritožnica pravzaprav niti ne pove, za kakšne stike s hčerko se zavzema, izraža samo nezadovoljstvo s stiki, kot so določeni v sodni odločbi, a nekritično prezre, da je odklonila, da bi stike s hčerko izvrševala na svojem domu, kar pomeni, da vikend stiki ne pridejo v poštev. Prav tako ni izrazila nikakršne želje, da bi dekle z njo preživljalo praznike ali počitnice. Dvourni stiki trikrat na mesec tudi po oceni pritožbenega sodišča potekajo na manj primernem kraju, vendar je takšna odločitev matere, da se s hčerko vsakokrat sreča na dvorišču zavoda, v katerem je zaposlena.
Sodišče prve stopnje je stroške za preživljanje 16-letnega dekleta ocenilo dovolj izčrpno in v mejah, ki so značilne za otroke primerljive starosti, in pravilno poudarilo, da ugotovljeni stroški niso fiksni in se spreminjajo iz meseca v mesec in da je to le približen izračun potreb dekleta, ki se naredi tudi na podlagi splošno znanih stroškov v zvezi z preživljanjem 16-letnih deklet, ob upoštevanju dejstva, da se konkretna preživnina uvršča med nižje dosojene preživnine, zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, četudi iz dela prejemata redne dohodke. Glede na navedeno je odveč razpravljati o višini posameznih stroškov.
V določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP ni podlage za oprostitev obsojenca povrnitve potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar je razumljivo, saj ti stroški niso nastali sodišču, temveč oškodovanki, ki je v predmetnem kazenskem postopku pooblastila odvetnico za zastopanje in ji je morala tekom postopka nagrado in potrebne izdatke plačati sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059673
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenziteta in trajanje strahu - zaposlitev - aktivno iskanje zaposlitve - osebno delovno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - izpovedba stranke - neizvedba dokaza - upravni postopek - odločba izdana v upravnem postopku
Tožnik kot izbrisani, mora v sodnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava izkazati vse predpostavke splošnega civilnega delikta. Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevano nastalo premoženjsko škodo.
ustavitev zapuščinskega postopka - premoženje zapustnice - predmet dedovanja - obseg zapuščine - zapuščinski postopek, če ni premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - lastninska pravica na nepremičnini
Dedinja B. B. se je vpisala kot solastnica nepremičnine do ½ na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila s svojo materjo, na preostanku do celote pa na podlagi pravnomočne zamudne sodbe. Ker premoženja pokojne, ki bi bilo lahko predmet dedovanja, ne obstaja, je bil zapuščinski postopek pravilno ustavljen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059070
ZIZ člen 270, 272. DZ člen 71, 83. OZ člen 39.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravni posel med zakoncema - razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - razdružitev skupnega premoženja - dopustna podlaga pogodbe
Pravilno je pritožbeno stališče tožencev, da smeta zakonca oziroma zunajzakonska partnerja skleniti dogovor o razdružitvi skupnega premoženja (prvi odstavek 71. člena DZ), neutemeljeno pa stališče, da je zato vsaka taka pogodba dopustna. Kot za vsako pogodbo tudi zanjo veljajo splošne določbe OZ, ki določajo predpostavke za veljavnost pogodbe. Med njimi je tudi 39. člen OZ. Po pravilih tega člena mora pogodba imeti dopustno podlago; v nasprotnem primeru je nična; podlaga pogodbe ni dopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. V nasprotju z moralnimi načeli je pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje.
Tožnica ima kot upnica pravni interes, da v sodnem postopku preveri dopustnost razpolaganja zunajzakonskih pratnerjev s skupnim premoženjem. V primeru, da bo zahtevku ugodeno, bo vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ki bo tožnici omogočalo izvršitev njene terjatve s poplačilom iz toženčevega premoženja, toženka pa bo tedaj imela možnost, da bo iz izvršbe izločila del, ki pripada njej.
Namen predlagane začasne odredbe je zavarovati pravni položaj tožnice kot upnice. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku bo dosegla, da bodo nepremičnine spet zemljiškoknjižna last prvega toženca, za katerega je verjetno izkazano, da je njen dolžnik.
Utemeljen je tožničin pritožbeni očitek, da z omejitvijo začasne odredbe na tri nepremičnine ni zagotovljeno ustrezno zavarovanje njene terjatve. Skupna vrednost teh treh posameznih delov znaša 558.304 EUR, skupna vrednost vseh nepremičnin, na katere je bilo predlagano zavarovanje, pa 780.942 EUR. Ob upoštevanju verjetno izkazane višine terjatve do prvega toženca (440.065,80 EUR) in zakonske domneve o toženkinem polovičnem deležu na skupnem premoženju niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale omejitev zavarovanja na nekatere od nepremičnin, ki so bile predmet razpolaganja s spornima pogodbama.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so popolnoma izostali razlogi o tem, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in kako jih je ovrednotilo.
Utemeljitev sodišča ne izpolnjuje zahteve po obrazloženi sodni odločbi ter izpodbijane sodbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del - lastninska pravica - priglasitev udeležbe v postopku - razlogi sklepa
Za priznanje položaja udeleženca je bila ključna ugotovitev, da je udeleženec imetnik izvedene pravice glede obravnavanega posameznega dela stavbe. Odločitev temelji na drugem odstavku 27. člena ZVEtL-1, po katerem lahko v postopku za vzpostavitev etažne lastnine prijavijo udeležbo tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na posameznih delih stavbe.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - nezakonita razrešitev - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi - višina nastale škode - odpravnina - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi)
Za čas od nezakonite razrešitve do ukinitve AUKN je toženka po obrazloženem dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejel, upoštevati pa je treba tudi že izplačano odpravnino, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Presoja sodišč v upravnem sporu, da je bil akt o razrešitvi tožnika nezakonit, temelji na ugotovitvah, da v postopku razrešitve v DZ tožnik ni imel možnosti sodelovanja, saj na sejo Mandatno-volilne komisije ni bil vabljen, vabljeni predstavniki Vlade pa so na seji pisni predlog za tožnikovo razrešitev (s katerim je bil tožnik seznanjen in je nanj podal pripombe) še dodatno obrazložili, Mandatno-volilna komisija se do dodatnih očitkov ni opredelila in sklep o razrešitvi ni bil obrazložen. Dolžnost obrazložitve upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravno varovani položaj tožnika, izhaja iz določb ZUP, ravnanje DZ pa tudi ni bilo skladno z določbami Poslovnika DZ; DZ je kršil 22. člen Ustave.
stroškovna odločitev - pritožbeni postopek - priglasitev stroškov pritožbenega postopka
Ker sodišče druge stopnje o pritožbi praviloma odloča brez obravnave, mora zato stranka povrnitev stroškov zahtevati že v pritožbi oziroma odgovoru na pritožbo.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZArbit člen 45, 45/2, 49.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 115, 115/2, 201, 201/2, 201/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - arbitraža - neposredno sodno varstvo - razlika v plači - podpis aneksa - ekonomski razlog - epidemija - vezanost sodišča na trditve strank - izbira presežnega delavca - sprememba akta o sistematizaciji - varovana kategorija delavcev - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje ni dvomilo v izgubo poslov, ki jih je zatrjevala toženka in izhajajo iz listin. Ugotovilo je, da je bilo znižanje stroškov dela zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnici nedvomno dokazano na ravni poslovnega leta. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja ekonomskega razloga. Ta je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (VIII Ips 72/2013).
V primeru delavčeve odklonitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, delavec, ki odkloni takšno ponudbo, ne izgubi pravice do odpravnine, sama odpoved pa ostane v veljavi (VIII Ips 182/2015). Glede na navedeno ni pomembna presoja sodišča prve stopnje o ustreznosti tožnici ponujene zaposlitve - ker naj bi neustrezna zaposlitev pomenila tudi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je kot pripravljalno dejanje štelo oblikovanje delovnega mesta svetovalca s spremembo akta o sistemizaciji v začetku leta 2020. Pri tem se je sklicevalo na zadevo VIII Ips 48/2019, čeprav iz obrazložitve v tej zadevi izhaja, da sprememba sistemizacije sama po sebi ne predstavlja nujno pripravljalnega dejanja za odpoved iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je toženka v času starševskega dopusta tožnice spremenila akt o sistemizaciji tako, da je oblikovala delovno mesto svetovalca, kar samo po sebi ne predstavlja pripravljalnega dejanja, ki bi imelo za posledico prenehanje potrebe po delu odvetnika.
odškodninsko pravo - poškodba delavca pri delu - mokra in spolzka tla
Na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, to škodo povrniti, tožnik pa mora dokazati vse elemente krivdne odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni dokazala obstoja mokrote in drsnosti ter nevarnosti tal.
ZDR-1 člen 33, 35, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 51, 51/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkohol - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - dokazna ocena priče
Oba zakonita zastopnika sta izpovedala, da so že večkrat domnevali, da tožnik uživa alkohol med delovnim časom in da ima težave z alkoholom, o tem sta se s tožnikom večkrat pogovarjala in obljubil je, da se bo alkohola vzdržal, vendar je obljubo vsakič prelomil. Izpovedala sta tudi o povzročeni prometni nesreči, ki jo je povzročil pod vplivom alkohola sicer izven delovnega časa, a s službenim avtomobilom. Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje izpovedbama direktorjev glede nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne bi smelo verjeti, ker je na drugi strani za neresnični ocenilo njuni izpovedbi glede delovnega časa tožnika. Ker sta direktorja natančno izpovedala o opažanjih alkoholiziranosti tožnika in je to podkrepljeno tudi z zgoraj omenjeno prometno nesrečo, pri čemer tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekal navedb o tem, da jo je povzročil pod vplivom alkohola, je sodišče prve stopnje njunima izpovedbama v zvezi z izgubljenim zaupanjem v tožnika in nemožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja utemeljeno verjelo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058845
KZ-1 člen 86, 86/8. ZIUPOPDVE člen 88, 88/2. ZDUPŠOP člen 45,45/2.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Obsojenec v pritožbi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da dela v splošno korist ni mogel opraviti zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije in so določeni v drugem odstavku 88. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) in drugem odstavku 45. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), zaradi katerih rok za opravo dela v splošno korist v času veljavnosti ukrepov po navedenih zakonih ni tekel. Takšnih razlogov ni ugotovila niti probacijska enota, ki je sicer pristojna o tem poročati sodišču (tretji odstavek 88. člena ZIUOPDVE in tretji odstavek 45. člena ZDUPŠOP). Obsojenec je imel vse možnosti, da bi delo v splošno korist opravil pravočasno, vendar jih zavestno ni izkoristil.
Razlogi za neizvršitev dela v splošno korist so izključno v sferi obsojenca, saj so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil ter izmikanja obveznostim iz nadomestne izvršitve kazni zapora.