ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/2, 131, 131/2, 134, 134/2, 137, 137/8, 142, 150.. OZ člen 378.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - nasprotna tožba - voznik - razlika v plači - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - efektivni delovni čas - nočno delo - nadurno delo - regres za prehrano
Tožnik je 23. 6. 2020 podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sicer naslovil kot izredna odpoved, vendar je sodišče na podlagi vsebine (tožnik je zahteval, da mu delovno razmerje preneha po prenehanju bolniškega staleža in izrabi dopusta z 12. 8. 2020) pravilno presodilo, da gre dejansko za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, mora poleg razloga, določenega v prvem odstavku 111. člena ZDR-1, pred podajo odpovedi upoštevati tudi pogoje iz drugega odstavka tega člena. Tožnik toženke ni pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah tudi ni pisno obvestil inšpektorata za delo.
V delovni čas voznika taksija se poleg časa voženj šteje tudi čas, ko čaka na delo oziroma vožnjo, ker je v tem času na razpolago za delo, in čas odmora.
Morebitne omejitve oškodovanca pri življenjskih aktivnostih in posledično duševno trpljenje, se upošteva pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Res se v skladu z večinsko sodno prakso duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko upoštevajo tudi v okviru neugodnosti med zdravljenjem oziroma pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja, kar poskuša pritožba utemeljiti s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 682/2014 z dne 2. 4. 2015. A je to v skladu s sodno prakso mogoče takrat, kadar zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.1 V nobenem primeru pa slednjega ni mogoče upoštevati v obeh postavkah odškodnine (t. i. v postavki telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter v postavki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti naenkrat), za kar se v tem delu v bistvenem zavzema pritožba.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z odpovednim razlogom - pravočasnost odpovedi
Tožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik utemeljeno opozarja na Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2022 z dne 20. 5. 2022 in ki v tar. št. 25 določa nagrado za pregled spisovne dokumentacije v obsegu 50 odv. točk (1. točka tar. št. 25) ter nagrado za razgovor s stranko v psihiatrični bolnišnici, zavodu ali izven v obsegu od 50 do 100 odv. točk (2. točka tar. št. 25).
odškodninsko pravo - poškodba delavca pri delu - mokra in spolzka tla
Na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, to škodo povrniti, tožnik pa mora dokazati vse elemente krivdne odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni dokazala obstoja mokrote in drsnosti ter nevarnosti tal.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - opravljen pravniški državni izpit - zastopanje stranke - odvetnik kot pooblaščenec - popolnost predloga - trditveno breme - dopustitev revizije - obvezne priloge - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pravdna dejanja lahko opravlja tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec je vložil vlogo sam, ob tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.
odlog izvršbe na predlog upnika - soglasje dolžnika - soglasje vseh upnikov - izvršba na nepremičnino
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je pritožnik 14. 12. 2021 sodišču izročil vlogo – predlog za nadaljevanje odložene izvršbe. Predmetno vlogo je pritožnik navedel tudi kot dokaz oziroma kot prilogo k pritožbi, a je ni predložil. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu izvršbe, niti ni takšne vloge predložil v pritožbenem postopku, da bi sodišče druge stopnje lahko preverilo njeno vsebino oziroma se prepričalo, da jo je resnično vložil, so pritožbeni očitki v tem delu v celoti neutemeljeni.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/2-3, 126, 126/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 43.. ZPP člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - višina odpravnine - del plače za poslovno uspešnost - vezanost na zahtevek - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, ki je v času podaje odpovedi in izplačila odpravnine zavezovala toženko, v 43. členu določa, da je plača delavca sestavljena tudi iz dela plače za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu. Toženka je nagrado za poslovno uspešnost uredila s Pravilnikom o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 5. 12. 2017. Upoštevaje navedeno, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da se v osnovo za izračun odpravnine ne všteva celotna plača, ki jo je prejela tožnica meseca decembra 2018, torej tudi celotni del plačila za poslovno uspešnost v znesku 390,00 EUR bruto (prim. sodbo VDSS Pdp 386/2016).
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZArbit člen 45, 45/2, 49.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 115, 115/2, 201, 201/2, 201/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - arbitraža - neposredno sodno varstvo - razlika v plači - podpis aneksa - ekonomski razlog - epidemija - vezanost sodišča na trditve strank - izbira presežnega delavca - sprememba akta o sistematizaciji - varovana kategorija delavcev - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje ni dvomilo v izgubo poslov, ki jih je zatrjevala toženka in izhajajo iz listin. Ugotovilo je, da je bilo znižanje stroškov dela zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnici nedvomno dokazano na ravni poslovnega leta. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja ekonomskega razloga. Ta je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (VIII Ips 72/2013).
V primeru delavčeve odklonitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, delavec, ki odkloni takšno ponudbo, ne izgubi pravice do odpravnine, sama odpoved pa ostane v veljavi (VIII Ips 182/2015). Glede na navedeno ni pomembna presoja sodišča prve stopnje o ustreznosti tožnici ponujene zaposlitve - ker naj bi neustrezna zaposlitev pomenila tudi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je kot pripravljalno dejanje štelo oblikovanje delovnega mesta svetovalca s spremembo akta o sistemizaciji v začetku leta 2020. Pri tem se je sklicevalo na zadevo VIII Ips 48/2019, čeprav iz obrazložitve v tej zadevi izhaja, da sprememba sistemizacije sama po sebi ne predstavlja nujno pripravljalnega dejanja za odpoved iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je toženka v času starševskega dopusta tožnice spremenila akt o sistemizaciji tako, da je oblikovala delovno mesto svetovalca, kar samo po sebi ne predstavlja pripravljalnega dejanja, ki bi imelo za posledico prenehanje potrebe po delu odvetnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058813
KZ-1 člen 24, 143, 143/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - pravna zmota - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če obdolženec navaja, da je bil v pravni zmoti, kot v obravnavanem primeru, mora sodišče takšno njegovo trditev oceniti in se v razlogih sodbe do nje opredeliti, tega pa sodišče prve stopnje ni storilo.
Kriv storitve kaznivega dejanja je le storilec, ki se je med drugim zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom (24. člen KZ-1), zato pritožba v sodbi utemeljeno pogreša razloge o tem, kako ocenjuje zagovor obdolženke, da ni vedela, da je njeno ravnanje kaznivo, ter razloge o njenem naklepnem ravnanju. V naklepu storilca kaznivega dejanja po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 mora biti prepoznan njegov odnos do tega, da prevzame identiteto drugega zato, da naslovnika spravi v zmoto glede identitete osebe, s katero komunicira, in da prizadene osebno dostojanstvo osebe, katere identiteto prevzema (kot je očitano v obravnavanem primeru) oziroma pridobi premoženjsko ali nepremoženjsko korist.
Ker napadena sodba nima razlogov o krivdnem ravnanju obdolženke in o tem, kako sodišče prve stopnje presoja njen zagovor, da je bila v pravni zmoti, ter da s tem, ko je ustvarila Facebook profil z imenom oškodovanca, ni imela namena prevzeti njegove identitete, pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki imajo, če so podane, vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
Bistvo sprejete odločitve je v tem, da je presoja primernosti in učinkovanja izvršilnega naslova pridržana izvršilnemu sodišču in je v pravdi na nedopustnost izvršbe ni mogoče spreminjati. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede presoje sodišče prve stopnje, da v posledici (veljavno) sklenjenega Dodatka št. 1 ni prišlo do takšne spremembe pogodbenega razmerja med pravdnimi strankami, da bi bilo lahko govora o novaciji v smislu prvega odstavka 323. člena Obligacijskega zakonika1 (v nadaljevanju: OZ). Pravilno je ugotovilo, da je tako pred sklenitvijo Dodatka št. 1 kot tudi po tem, šlo za obveznost vračila (istega) posojila po sklenjeni Kreditni pogodbi, kar pomeni, da gre za isto (denarno) obveznost - predmet je tako enak - denar (vračilo posojila).
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitev, da tožnica kljub opravljanju dela v projektni skupini ni opravljala povečanega obsega celotnega dela in ni bila prekomerno obremenjena, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, upoštevajoč 22.e člen ZSPJS, ki opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev.
Pogosta odsotnost z delovnega mesta in neopravljanje dela oziroma zadrževanje na drugih lokacijah v delovnem času tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljujeta zaključek o tem, da delavec v takšnem primeru ni nadpovprečno obremenjen z delovnimi nalogami.
V že pravnomočnem delu zadeve, v kateri je zaradi umika tožbe ustavljen postopek zoper prvo toženo stranko in zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za vsebinsko sojenje zavržena izpodbojna tožba zoper upravno odločbo Centra za socialno delo A. ter vtoževanih 5.000,00 EUR odškodnine, gre za kombiniran spor o pravicah iz sistema socialne varnosti in odškodninsko terjatvijo. Že iz navedenega razloga in ko v zvezi z zavrženjem tožbe za plačilo 5.000,00 EUR odškodnine, ker tožnika pred vložitvijo tožbe nista postopala po 7. členu ZDOdv in nista predhodno predlagala mirne rešitve spora, posebni stroški drugo tožencu sploh niso nastali, je zakonito izrečeno, da krije sam svoje stroške postopka.
Zavrnitev povračila stroškov drugo toženi stranki je pravilno oprta na 68. člen ZDSS-1, ki med drugim izrecno določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj zavod, kar velja tudi za drugo toženi državni organ, krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
izvršilni naslov - določnost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - procesne obresti - pripadki
Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.
Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 399/4-5.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - fiktivna pogodba
Pritrditi je treba pritožniku, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti ne more uveljavljati trditev, da je prijavljena terjatev drugega upnika fiktivna, v kolikor ni vložil ugovora o prerekanju terjatve oziroma izpodbojne tožbe in je terjatev pravnomočno ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00058804
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2-14. ZZVZZ člen 87, 87/1.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - spoznavna stiska - domneva priznanja neprerekanih dejstev - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pomanjkljiva dokazna ocena - vzrok nezgode - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - kršitev metodološkega napotka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede konkretnih dejanskih okoliščin nezgode je treba upoštevati spoznavno stisko tožeče stranke, ki o okoliščinah nezgode ve samo toliko, kolikor je o njej zapisano v spremni dokumentaciji, nastali o in v zvezi z nesrečo. V takšni situaciji o okoliščinah nezgode ni uporabno pravilo o priznanju neprerekanih dejstev in tudi ne pravilo o prepovedi informativnih dokazov. Nasprotno, sodišče mora na podlagi dokaznega postopka ugotoviti, ne glede na trditve strank, kaj je vzrok nezgodi.
Nefiksacija koles ni v nikakršni logični vzročni zvezi z nezgodo. Ni namreč mogoče, da bi se oder zložil oz. sesedel skupaj, če zgolj kolesa ne bi bila zablokirana. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej odgovoriti na vprašanje, kakšen "nestrokovni premik" je sploh povzročil nezgodo. Seveda pa to ne more biti vsak premik s koleščki po prostoru, saj je ravno premikanje ena od značilnosti premičnega delovnega odra (lahko pa je to npr. premik odra, ki zajema njegovo razstavljanje in ponovno sestavljanje).
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, kaj je tisto, s čimer delavec ni bil seznanjen in kar ni zaobjeto že v izobraževanju delavca o varni uporabi delovnega odra (npr. zaradi določenih posebnosti konkretnega odra). Povedati bi torej moralo, katero konkretno pravilo (s katerim delavec ni bil seznanjen) bi nezgodo preprečilo.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00059143
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - protipravnost ravnanja upravnega organa - upravni postopek - uporabno dovoljenje - kvalificirana protipravnost - običajna metoda dela - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Glede na določbe Ustave RS in sodno prakso je treba zaključiti, da je materialno pravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem primeru ali je bilo opisano (posamično) ravnanje uslužbencev UE Ljubljana protipravno, torej ali je odstopalo od standardov upravnih postopkov, ki so uveljavljeni za pridobivanje uporabnega dovoljenja. Pri tem je treba biti posebno pozoren ali očitki (posamičnih) nepravilnih ravnanj (saj jih je več očitanih) gledano kot celota kumulirajo v protipravno ravnanje UE Ljubljana in s tem tožene stranke. Pri tem je kot merilo treba upoštevati običajno metodo dela in potrebno skrbnost, za katero je izhodišče standard dobrega strokovnjaka.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28. SPZ člen 269.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobroverna lastniška posest - dobroverni in zakoniti posestnik - trajanje dobroverne posesti - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - razpolagalna sposobnost - vpis v zemljiško knjigo - družbeno stanovanje - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, mora druga stranka računati s tem, da bo sodišče sprejelo argumente nasprotne stranke, zato opozorilo sodišča v takem primeru ni potrebno.
Tožnik ima pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, in sicer Pogodbo o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj, s katero je A. nanj neodplačno prenesel lastninsko pravico na stanovanju. Argument sodišča prve stopnje, da v času sklepanja Pogodbe o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj A. ni bil vknjižen v zemljiško knjigo kot lastnik, ni in ne more biti odločilen, saj v tem obdobju vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven. Zato okoliščina, da je bila kot imetnica pravice uporabe na stanovanju vknjižena pravna prednica toženke, nima odločilnega pomena v tej zadevi.