trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - odpoved najemne pogodbe - vročitev odpovedi - dejanska seznanitev - fikcija vročitve - vročanje pisanj - način vročanja - vročanje v hišni predalčnik
OZ v 333. členu ne določa formalnega postopka vročitve odpovedi trajnega pogodbenega razmerja in ne govori o postopkovnih pravilih osebnega vročanja, ampak dejanski seznanitvi nasprotne stranke z dano odpovedjo. Odpoved trajnega pogodbenega razmerja je lahko podana ustno ali preko kateregakoli sredstva za komunikacijo - oblika ni določena, prav tako ne način, na katerega je takšna enostranska izjava "vročena" nasprotni stranki. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej ključna, da odpoved učinkuje.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da pri ugotovitvi, ki izhaja iz novo pridobljenega mnenja, ne gre za novo dejstvo, temveč zgolj za drugačne zaključke glede dejstva, ki ga je sodišče že ugotavljalo. S samim mnenjem kot dokazom tega dejstva sodišče prve stopnje v času sojenja res ni bilo in tudi ni moglo biti seznanjeno, bistveno pa je, da je sodišče dejstvo ponareditve podpisa v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljalo.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - denarna kazen - izvršitev denarne kazni - slabo premoženjsko stanje
Po ustaljeni sodni praksi obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Namen zakonodajalca v citiranih določbah je jasen. Denarna kazen se spremeni v zaporno kazen ravno iz razloga, ker se denarne kazni ne da prisilno izterjati. Navedeno pomeni, da če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki torej predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063482
ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 386. BHSPV člen 1. KZ-1 člen 173, 173/1, 174, 174/1.
kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pogojna obsodba - poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica - zavrnitev dokaznega predloga - oprostilna sodba - dokazna ocena
Državno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije (1. člen Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV), Ur. l. RS, št. 13/2004 z dne 12. 2. 2004). Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta pridržana presoji po kanonskem pravu, kar morajo spoštovati tudi država in sodišča. Glede na to, da je v skladu z Zakonikom cerkvenega prava zoper duhovnika A. A., sedaj obdolženca v tem kazenskem postopku, tekel tudi izvensodni kazensko upravni postopek, ki se je zaključil s pravnomočno odločitvijo, in v katerem so se obravnavali dogodki, ki so tudi predmet tega kazenskega postopka, je bil v predkazenskem postopku pridobljen cerkveni spis. Ta je nadalje res postal del dokaznega gradiva v postopku na prvi stopnji, vendar so bile ugotovitve iz tega spisa upoštevane le kot dodatni argumenti na glavni obravnavi neposredno izvedenim dokazom, kot pravilno izpostavlja tudi državna tožilka v odgovoru na pritožbo. Prvostopenjsko sodišče se je namreč v sodbi glede odločilnih dejstev oprlo zlasti na izpovedbe oškodovank kot tudi drugih prič, ki so bile zaslišane neposredno na glavni obravnavi, medtem ko je listinska dokumentacija iz priloženega cerkvenega spisa služila le za razjasnitev določenih dejstev v povezavi s postopkom pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem Nadškofije L. in se je tudi smela predočati pričam ob zaslišanju in uporabljati za presojo verodostojnosti izpovedb na glavni obravnavi zaslišanih prič.
sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - osebno vročanje - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - nasprotni dokaz - zanikanje prejema - pavšalne navedbe - spor majhne vrednosti
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve ni mogoče ovreči.
spor majhne vrednosti - sprememba procesne zakonodaje - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Postopek se je začel leta 1991, ko je bila vrednost spornega predmeta nad tedanjo mejo spora majhne vrednosti, vendar je bil ZPP spremenjen, vmes je to postal spor majhne vrednosti in je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo zadevo kot spor majhne vrednosti.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZArbit člen 45, 45/2, 49.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 115, 115/2, 201, 201/2, 201/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - arbitraža - neposredno sodno varstvo - razlika v plači - podpis aneksa - ekonomski razlog - epidemija - vezanost sodišča na trditve strank - izbira presežnega delavca - sprememba akta o sistematizaciji - varovana kategorija delavcev - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje ni dvomilo v izgubo poslov, ki jih je zatrjevala toženka in izhajajo iz listin. Ugotovilo je, da je bilo znižanje stroškov dela zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnici nedvomno dokazano na ravni poslovnega leta. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja ekonomskega razloga. Ta je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (VIII Ips 72/2013).
V primeru delavčeve odklonitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, delavec, ki odkloni takšno ponudbo, ne izgubi pravice do odpravnine, sama odpoved pa ostane v veljavi (VIII Ips 182/2015). Glede na navedeno ni pomembna presoja sodišča prve stopnje o ustreznosti tožnici ponujene zaposlitve - ker naj bi neustrezna zaposlitev pomenila tudi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je kot pripravljalno dejanje štelo oblikovanje delovnega mesta svetovalca s spremembo akta o sistemizaciji v začetku leta 2020. Pri tem se je sklicevalo na zadevo VIII Ips 48/2019, čeprav iz obrazložitve v tej zadevi izhaja, da sprememba sistemizacije sama po sebi ne predstavlja nujno pripravljalnega dejanja za odpoved iz poslovnega razloga. V obravnavanem primeru je toženka v času starševskega dopusta tožnice spremenila akt o sistemizaciji tako, da je oblikovala delovno mesto svetovalca, kar samo po sebi ne predstavlja pripravljalnega dejanja, ki bi imelo za posledico prenehanje potrebe po delu odvetnika.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitev, da tožnica kljub opravljanju dela v projektni skupini ni opravljala povečanega obsega celotnega dela in ni bila prekomerno obremenjena, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, upoštevajoč 22.e člen ZSPJS, ki opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev.
Pogosta odsotnost z delovnega mesta in neopravljanje dela oziroma zadrževanje na drugih lokacijah v delovnem času tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljujeta zaključek o tem, da delavec v takšnem primeru ni nadpovprečno obremenjen z delovnimi nalogami.
zavrženje tožbe - sklep o zavrženju tožbe - pritožba zoper sklep - umik pritožbe - povrnitev stroškov postopka - stroški nasprotne stranke - stroški za odgovor na pritožbo
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo umik pritožbe.
Na podlagi drugega odstavka 158. člena ZPP mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Tožena stranka je zato upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.
ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/2, 131, 131/2, 134, 134/2, 137, 137/8, 142, 150.. OZ člen 378.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - nasprotna tožba - voznik - razlika v plači - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - efektivni delovni čas - nočno delo - nadurno delo - regres za prehrano
Tožnik je 23. 6. 2020 podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sicer naslovil kot izredna odpoved, vendar je sodišče na podlagi vsebine (tožnik je zahteval, da mu delovno razmerje preneha po prenehanju bolniškega staleža in izrabi dopusta z 12. 8. 2020) pravilno presodilo, da gre dejansko za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, mora poleg razloga, določenega v prvem odstavku 111. člena ZDR-1, pred podajo odpovedi upoštevati tudi pogoje iz drugega odstavka tega člena. Tožnik toženke ni pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah tudi ni pisno obvestil inšpektorata za delo.
V delovni čas voznika taksija se poleg časa voženj šteje tudi čas, ko čaka na delo oziroma vožnjo, ker je v tem času na razpolago za delo, in čas odmora.
Morebitne omejitve oškodovanca pri življenjskih aktivnostih in posledično duševno trpljenje, se upošteva pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Res se v skladu z večinsko sodno prakso duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko upoštevajo tudi v okviru neugodnosti med zdravljenjem oziroma pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja, kar poskuša pritožba utemeljiti s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 682/2014 z dne 2. 4. 2015. A je to v skladu s sodno prakso mogoče takrat, kadar zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.1 V nobenem primeru pa slednjega ni mogoče upoštevati v obeh postavkah odškodnine (t. i. v postavki telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter v postavki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti naenkrat), za kar se v tem delu v bistvenem zavzema pritožba.
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 23, 23/2.. ZDoh-2 člen 37, 41, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/1, 109/6, 119.
državna štipendija - dohodkovni cenzus - dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek
Regres, ki ga je upoštevala tožena stranka v višini 756,65 EUR je nižji od povprečne plače v Republiki Sloveniji in se tako ne všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da ne gre za obdavčljiv dohodek, do česar se je pritožbeno sodišče opredelilo že v drugi zadevi (Psp 97/2022). Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tako tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije.
plačilo za opravljene storitve - poslovno sodelovanje - pomotoma nakazana sredstva - nedovoljene pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - povračilni zahtevek - neupravičena obogatitev - nepoštenost pridobitelja - konkretizacija trditev
Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je med drugim pogoj za uveljavljanje povračilnega zahtevka, da je do premika premoženja od prikrajšanca k okoriščencu prišlo brez pravnega temelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059152
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZKP člen 344, 344/1, 385. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - delictum proprium - posebne lastnosti storilca - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - blanketna norma - sprememba obtožbe - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - sprememba na slabše - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - sprememba obtožbe v škodo obtoženca
Ker je bila pritožba vložena le v korist obdolženca, je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved spremembe na slabše (385. člen ZKP). Slednja pa onemogoča v novem sojenju spremeniti pravno opredelitev kaznivega dejanja in kazensko sankcijo v obdolženčevo škodo ter, po pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi, tudi ugotovitev slabšega, neugodnejšega dejanskega stanja za obdolženca.
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 je nepravi delictum proprium in ga lahko stori le oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu v rudnikih, tovarnah, delavnicah, na gradbiščih in drugih delovnih krajih.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje stanovanj - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - izviren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Nima prav pritožnica, ko sodišču prve stopnje očita, da je napačno odločilo, ko je svojo odločitev utemeljilo na SZ, ki v 1. členu določa, da ureja vprašanja stanovanjskih stavb in lastninskopravna razmerja ter upravljanje večstanovanjskih stavb. Pritožba sodišču prve stopnje namreč očita, da se ni opredelilo, ali je šlo v spornem objektu za večstanovanjsko ali poslovno stavbo in se tako postavlja vprašanje ali bi sploh smelo uporabiti SZ. Takšni razlogi niso pravno pravilni, saj 111. člen SZ (poglavje 8. - Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij) ureja lastninjenje stanovanj, ne glede na to v kakšnih objektih se nahajajo.
Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot ne sme upoštevati.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
V skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. To pomeni, da je stranka dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, nastanek stroškov pa mora biti tudi izkazan. V obravnavani zadevi je upnica v delnem umiku izvršilnega predloga priglasila 3,65 EUR materialnih stroškov (vloga 0,75 EUR, priloga o,75 EUR, administrativni stroški 2,15 EUR), kar naj bi predstavljalo stroške fotokopij, tiskanja in administrativne stroške, obračunane skladno z javno objavljenim cenikom storitev upnice. Tak stroškovni predlog ni dovolj specificiran, saj ni jasno, kateri konkretni stroški naj bi upnici v zvezi z vlogo in prilogo dejansko nastali. Prav tako ni jasno, katere konkretne stroške je upnica obračunala pod postavko administrativni stroški. Že iz tega razloga upnica s svojim stroškovnim zahtevkom ne more uspeti.
Cenik, ki ga je predložila upnica izkazuje zgolj ceno storitev, ki jih upnica za pošiljanje kopij dokumentov zaračunava svojim strankam, ne pa dejanske višine upnici nastalih materialnih stroškov, ki bi bili neposredno povezani z obravnavano vlogo, vloženo v tem izvršilnem postopku. Cenika zato ni mogoče upoštevati kot izkaza dejanskega nastanka priglašenih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00058804
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2-14. ZZVZZ člen 87, 87/1.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - spoznavna stiska - domneva priznanja neprerekanih dejstev - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pomanjkljiva dokazna ocena - vzrok nezgode - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - kršitev metodološkega napotka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede konkretnih dejanskih okoliščin nezgode je treba upoštevati spoznavno stisko tožeče stranke, ki o okoliščinah nezgode ve samo toliko, kolikor je o njej zapisano v spremni dokumentaciji, nastali o in v zvezi z nesrečo. V takšni situaciji o okoliščinah nezgode ni uporabno pravilo o priznanju neprerekanih dejstev in tudi ne pravilo o prepovedi informativnih dokazov. Nasprotno, sodišče mora na podlagi dokaznega postopka ugotoviti, ne glede na trditve strank, kaj je vzrok nezgodi.
Nefiksacija koles ni v nikakršni logični vzročni zvezi z nezgodo. Ni namreč mogoče, da bi se oder zložil oz. sesedel skupaj, če zgolj kolesa ne bi bila zablokirana. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej odgovoriti na vprašanje, kakšen "nestrokovni premik" je sploh povzročil nezgodo. Seveda pa to ne more biti vsak premik s koleščki po prostoru, saj je ravno premikanje ena od značilnosti premičnega delovnega odra (lahko pa je to npr. premik odra, ki zajema njegovo razstavljanje in ponovno sestavljanje).
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, kaj je tisto, s čimer delavec ni bil seznanjen in kar ni zaobjeto že v izobraževanju delavca o varni uporabi delovnega odra (npr. zaradi določenih posebnosti konkretnega odra). Povedati bi torej moralo, katero konkretno pravilo (s katerim delavec ni bil seznanjen) bi nezgodo preprečilo.