družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje stanovanj - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - izviren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Nima prav pritožnica, ko sodišču prve stopnje očita, da je napačno odločilo, ko je svojo odločitev utemeljilo na SZ, ki v 1. členu določa, da ureja vprašanja stanovanjskih stavb in lastninskopravna razmerja ter upravljanje večstanovanjskih stavb. Pritožba sodišču prve stopnje namreč očita, da se ni opredelilo, ali je šlo v spornem objektu za večstanovanjsko ali poslovno stavbo in se tako postavlja vprašanje ali bi sploh smelo uporabiti SZ. Takšni razlogi niso pravno pravilni, saj 111. člen SZ (poglavje 8. - Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij) ureja lastninjenje stanovanj, ne glede na to v kakšnih objektih se nahajajo.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060831
OZ člen 632, 638, 648. ZPP člen 286, 286a. ZJN-3 člen 75, 81, 94, 94/7.
materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - odstop od pogodbe - neuporabno delo - pogodbeni pogoj - izročitev - prevzem dela - konkludentno dejanje - vrnitev stvari - izvedba javnega naročila s podizvajalci - postopek javnega naročila - načelo transparentnosti
Materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno (tj. njegova opustitev ne predstavlja niti relativne procesne kršitve), če stranko na pomanjkljivosti njene trditvene in dokazne podlage opozori nasprotna stranka.
Odsotnost formalne in vsebinske primopredaje pomeni ravno to, da tožeča stranka tožene stranke ni izrecno pozvala k prevzemu makete na način, ki bi toženi stranki oziroma za to usposobljenim pooblaščenim osebam na njeni strani, omogočil strokoven pregled makete in preizkus njenega delovanja.
Vendar pa je bila maketa izročena toženi stranki v uporabo s konkludentnimi dejanji, ki jih je bilo mogoče razumeti kot izročitev toženi stranki.
Izročitev izdelane stvari v rabo, tudi, če izrecnega poziva k pregledu in prevzemu stvari ni bilo, naročniku ne daje upravičenja, da stvar vrne. V takem primeru ima naročnik (če trenutek izročitve v rabo za pregled in prevzem stvari ni bil primeren) le pravico odložiti pregled in prevzem stvari do trenutka, ko bi bilo takšen pregled stvari mogoče objektivno opraviti, in k prevzemu pozvati podjemnika.
Pogoji, ki jih določajo pravila v postopkih javnega naročanja, bi lahko predstavljali "izrecen pogodbeni pogoj" v smislu 638. člena OZ.
Pravno pomembna je le takšna kršitev "izrecnega pogodbenega pogoja", izvirajočega iz pravil javnega naročanja, ki bi bistveno vplivala na pravni položaj naročnika, na njegove obveznosti, in/ali ogrozila njegov ugled in integriteto (najpomembnejšega) nosilca javnih naročil, ki ima v tej funkciji številne javnopravne obveznosti, med katere nedvomno sodi skrb za implementacijo vseh načel in pravil v postopkih javnega naročanja.
ZPIZ-1 člen 143, 144.. ZPIZ-2 člen 403, 403/2.. ZPP člen 243.
invalidnina za telesno okvaro zaradi nesreče pri delu - seznam telesnih okvar - izvedensko mnenje
Sodni izvedenec je prepričljivo pojasnil, da pri tožnici popolna nepregibnost desnega zapestja ni podana, pač pa je podana omejena gibljivost desnega zapestja težje stopnje. Za omejeno gibljivost pa za ročni sklep telesna okvara v Seznamu telesnih okvar ni določena. Sodni izvedenec je prepričljivo izpovedal, da pri tožnici ni podana niti popolna neuporabnost cele roke in torej ni podano stanje po 16. točki poglavja VI. B Seznama TO, da bi bila pri tožnici lahko ugotovljena uveljavljana telesna okvara.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00061633
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1.
pripadajoče zemljišče - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - trditveno in dokazno breme - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - umik predloga - delni umik - pravni interes za nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - javni interes - požarna varnost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 205, 205/1, 205/1-1.
tatvina - velika tatvina - majhna tatvina - pravna opredelitev - kvalifikatorna okoliščina - namen storilca - majhna vrednost ukradene stvari
Kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 stori, kdor pride v zaprt prostor z namenom izvršiti tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju navedenega pravilno presodilo, da pritožnica takega obtoženčevega namena ni uspela dokazati. Eventualno bi tožilka obtožencu lahko očitala poškodovanje tuje stvari, a bi v takem primeru v opisu dejanja morala zajeti zakonske znake tega kaznivega dejanja, česar pa ni storila.
Glede na vrednost ukradene stvari in način izvršitve tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 zakon določa njeno privilegirano obliko (majhna tatvina po drugem odstavku 204. člena KZ-1) in kvalificirano obliko (velika tatvina po 205. členu KZ-1). Kar pomeni, da je storilec velike tatvine po 205. členu KZ-1 lahko le tisti, ki stori tatvino iz prvega odstavka 204. člena KZ-1 v kombinaciji z eno od naštetih kvalifikatornih okoliščin. Z jezikovno razlago navedenih določb tako pridemo do zaključka, da kaznivo dejanje majhne tatvine, ki je opredeljeno v drugem odstavku 204. člena KZ-1, tudi v primeru pridruženja kvalifikatornih okoliščin naštetih v 205. členu KZ-1, ne more prerasti v kaznivo dejanje velike tatvine.
vročitev plačilnega naloga - vročanje po ZUP - vročanje v poštni predal
Določba tretjega odstavka 87. člena ZUP je jasna. Le v primeru, da sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja, lahko vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Kljub spremembi ovojnic je torej način vročanja po pravilih ZUP ostal enak.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - podaljšanje zadržanja - nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja, zaslišanja lečečega zdravnika in zdravstvene dokumentacije pravilno ugotovilo, da gre pri udeležencu za duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, ki obsega nanašalnost in preganjalno naravnanost ter občutke ogroženosti. Iz teh razlogov je pri udeležencu hudo motena njegova presoja realnosti in obvladovanje njegovih ravnanj, zato obstaja velika nevarnost, da bi ob zgoraj opisanih občutkih odreagiral z nasiljem do drugih oseb in ob tem ogrožal njihovo življenje, s tem, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči - z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča, da pri tožniku ne obstoji takšno zdravstveno stanje, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje invalidske pokojnine.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
ZZVZZ člen 13, 31, 31/1.. ZDR-1 člen 137, 137/3, 137/4.. ZUP člen 129, 138, 138/1, 138/2.
začasna zadržanost z dela - osnova za izračun nadomestila - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zavrženje zahteve
Tožnica pri toženi stranki ni uveljavljala priznanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela oziroma da se ji prizna nadomestilo v višjem znesku, temveč je uveljavljala ugotovitev osnove za odmero tega nadomestila. Ugotovitev osnove za odmero nadomestila pa pomeni ugotavljanje dejstva, bistvenega pri odločanju o sami pravici do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Osnova se torej ugotavlja v okviru ugotovitvenega postopka. ZUP v prvem odstavku 138. člena določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku (drugi odstavek 138. člena). Osnova za odmero nadomestila se torej ugotavlja v okviru ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z izdajo odločbe o sami pravici. Ker tožnica ni zahtevala priznanja pravice, je tožena stranka njeno zahtevo na podlagi 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
izvršilni naslov - določnost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - procesne obresti - pripadki
Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.
Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 399/4-5.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - fiktivna pogodba
Pritrditi je treba pritožniku, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti ne more uveljavljati trditev, da je prijavljena terjatev drugega upnika fiktivna, v kolikor ni vložil ugovora o prerekanju terjatve oziroma izpodbojne tožbe in je terjatev pravnomočno ugotovljena.
plačilo za opravljene storitve - poslovno sodelovanje - pomotoma nakazana sredstva - nedovoljene pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - povračilni zahtevek - neupravičena obogatitev - nepoštenost pridobitelja - konkretizacija trditev
Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je med drugim pogoj za uveljavljanje povračilnega zahtevka, da je do premika premoženja od prikrajšanca k okoriščencu prišlo brez pravnega temelja.
V pisarni, v kateri je uradovala obdolženka skupaj s sodelavko in v katero lahko pričakovano vstopajo zaradi narave dela - "vpisnika" - državni tožilci, obdolženka ni mogla pričakovati (absolutne) zasebnosti na delovnem mestu.
Dedinja nima pravnega interesa, da se odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.
Dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., predstavlja pogodbo med njimi oziroma gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 155, 155/1, 165, 165/1.
družbeniška tožba - actio pro socio - založitev predujma za stroške - obveznost družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - ekonomski interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - stroški za odgovor na pritožbo - pravica do izjave v postopku
Obveznost založitve predujma je naložena družbi, zato ima po presoji višjega sodišča le ona pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma.
Tožeča stranka je sicer ena od dveh družbenic družbe, zato ima ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžna založiti družba, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje družbe, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo zoper odrejeni predujem.