izvršilni naslov - določnost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - procesne obresti - pripadki
Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.
Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 399/4-5.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - fiktivna pogodba
Pritrditi je treba pritožniku, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti ne more uveljavljati trditev, da je prijavljena terjatev drugega upnika fiktivna, v kolikor ni vložil ugovora o prerekanju terjatve oziroma izpodbojne tožbe in je terjatev pravnomočno ugotovljena.
osna obremenitev vozil na javnih cestah - skupna masa vozila - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Izhodišče presoje je, da gre za prevoz v imenu in na račun pravne osebe, zato je ona tista, ki mora storiti vse potrebno, da zagotovi, da do kršitve predpisov ne bo prišlo. Kakšne ukrepe mora pri tem sprejeti, je odvisno od konkretnih okoliščin. Prekrškovni organ je v svoji odločbi obrazloženo ugotovil, da neposredni storilec kot tuji državljan očitno ni razumel navodil in pravilnikov, za katere je podpisal potrdilo o seznanjenosti z njimi. Pritožnica z zahtevo za sodno varstvo ni vzbudila dvomov v dejanske zaključke prekrškovnega organa, saj je zgolj ponavljala svoje navedbe, da je voznika seznanila s pravilnim ravnanjem in da bi voznik, če je že prišel delat v Slovenijo, moral razumeti slovenski jezik. Delodajalec, ki zaposluje tuje delavce, se ne more sklicevati na to, da bi delavec moral razumeti slovenski jezik, ampak mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsak delavec razume svoje delovne obveznosti. Ker torej pritožnica ni izkazala niti, da bi svojega voznika na ustrezen način dejansko in ne samo formalno seznanila s pravilnim postopanjem, je že iz tega razloga odločitev, da je pravna oseba za očitani prekršek odgovorna, pravilna.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje priče in postavitev izvedenca grafologa je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožene stranke do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz priloženih listin in ugotovitvijo, da je tožena stranka utemeljevala tako ponarejenost podpisov na cesijskih pogodbah kot navideznost teh pogodb, ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da so podpisi na cesijskih pogodbah pristni.
Po določbah 50. člena OZ navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
zastopanje v postopku o prekršku - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov
Odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve.
ZPP člen 206, 207, 208, 211, 270, 270/1, 270/1-8, 300.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - razdružitev postopka
Če sodišče prve stopnje združi dve pravdi za skupno obravnavanje, s tem odloči, da bo tudi predhodno vprašanje obravnavalo v združeni pravdi. V nasprotju z namenom instituta združitve pravd bi bilo, če bi sodišče prekinilo postopek po tožbi, ki ga je za skupno obravnavanje združilo s postopkom po nasprotni tožbi, postopek po nasprotni tožbi pa bi nadaljevalo.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 205, 205/1, 205/1-1.
tatvina - velika tatvina - majhna tatvina - pravna opredelitev - kvalifikatorna okoliščina - namen storilca - majhna vrednost ukradene stvari
Kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 stori, kdor pride v zaprt prostor z namenom izvršiti tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju navedenega pravilno presodilo, da pritožnica takega obtoženčevega namena ni uspela dokazati. Eventualno bi tožilka obtožencu lahko očitala poškodovanje tuje stvari, a bi v takem primeru v opisu dejanja morala zajeti zakonske znake tega kaznivega dejanja, česar pa ni storila.
Glede na vrednost ukradene stvari in način izvršitve tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 zakon določa njeno privilegirano obliko (majhna tatvina po drugem odstavku 204. člena KZ-1) in kvalificirano obliko (velika tatvina po 205. členu KZ-1). Kar pomeni, da je storilec velike tatvine po 205. členu KZ-1 lahko le tisti, ki stori tatvino iz prvega odstavka 204. člena KZ-1 v kombinaciji z eno od naštetih kvalifikatornih okoliščin. Z jezikovno razlago navedenih določb tako pridemo do zaključka, da kaznivo dejanje majhne tatvine, ki je opredeljeno v drugem odstavku 204. člena KZ-1, tudi v primeru pridruženja kvalifikatornih okoliščin naštetih v 205. členu KZ-1, ne more prerasti v kaznivo dejanje velike tatvine.
Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
ZFPPIPP člen 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
Postavka, ki kot tekoče stroške stečajnega postopka določa "stroške električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugih stroškov v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka", se nanaša na stečajno maso, oz. na uporabo poslovnih prostorov stečajnega dolžnika in ne na uporabo poslovnega prostora stečajnega upravitelja.
Upravitelj je upravičen do povrnitve (svojih) stroškov le v obsegu, ki ga določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, ki v 18., 20. in 21. členu določa vrste teh stroškov, med katerimi ni režijskih stroškov poslovnega prostora upravitelja. Ti stroški so torej stroški poslovanja oz. dejavnosti, ki jih je upravitelj, ne glede na to, v kakšni pravno organizacijski obliki jo opravlja, dolžan financirati sam (iz prejetih nagrad), podobno kot svojo dejavnost financirajo odvetniki iz prejetih plačil po tarifi.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00061633
ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1.
pripadajoče zemljišče - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - trditveno in dokazno breme - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - umik predloga - delni umik - pravni interes za nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - javni interes - požarna varnost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 45, 45/1, 95, 95/8. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - dobroverni lastniški posestnik - opravičljiva zmota priposestvovalca - raziskovalna dolžnost - izbrisna tožba - vročitev tožbe
Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe. Če je bil najprej dobroveren, potem pa je izvedel za dejstva in/ali okoliščine, ki kažejo na to, da ni lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.
Tožeča stranka najkasneje s prejemom izbrisne tožbe ni bila več v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnica spornih nepremičnin. Ker do takrat desetletna priposestvovalna doba še ni pretekla, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na spornih nepremičninah.
plačilo za opravljene storitve - poslovno sodelovanje - pomotoma nakazana sredstva - nedovoljene pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - povračilni zahtevek - neupravičena obogatitev - nepoštenost pridobitelja - konkretizacija trditev
Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je med drugim pogoj za uveljavljanje povračilnega zahtevka, da je do premika premoženja od prikrajšanca k okoriščencu prišlo brez pravnega temelja.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
stečajni postopek - prijava terjatve - rok za prijavo terjatve - pravna narava terjatve - prednostna terjatev
Vendar se po presoji pritožbenega sodišča tako postavljen zahtevek glede vprašanja, ali gre za navadno ali prednostno terjatev, ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP) ter ločitvene in izločitve pravice (303. člen ZFPPIPP). Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je materialnopravno vprašanje, na katerega bo stečajno sodišče moralo odgovoriti ob razdelitvi splošne stečajne mase.
vročitev plačilnega naloga - vročanje po ZUP - vročanje v poštni predal
Določba tretjega odstavka 87. člena ZUP je jasna. Le v primeru, da sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja, lahko vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Kljub spremembi ovojnic je torej način vročanja po pravilih ZUP ostal enak.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - podaljšanje zadržanja - nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja, zaslišanja lečečega zdravnika in zdravstvene dokumentacije pravilno ugotovilo, da gre pri udeležencu za duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, ki obsega nanašalnost in preganjalno naravnanost ter občutke ogroženosti. Iz teh razlogov je pri udeležencu hudo motena njegova presoja realnosti in obvladovanje njegovih ravnanj, zato obstaja velika nevarnost, da bi ob zgoraj opisanih občutkih odreagiral z nasiljem do drugih oseb in ob tem ogrožal njihovo življenje, s tem, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči - z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00059143
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - protipravnost ravnanja upravnega organa - upravni postopek - uporabno dovoljenje - kvalificirana protipravnost - običajna metoda dela - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Glede na določbe Ustave RS in sodno prakso je treba zaključiti, da je materialno pravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem primeru ali je bilo opisano (posamično) ravnanje uslužbencev UE Ljubljana protipravno, torej ali je odstopalo od standardov upravnih postopkov, ki so uveljavljeni za pridobivanje uporabnega dovoljenja. Pri tem je treba biti posebno pozoren ali očitki (posamičnih) nepravilnih ravnanj (saj jih je več očitanih) gledano kot celota kumulirajo v protipravno ravnanje UE Ljubljana in s tem tožene stranke. Pri tem je kot merilo treba upoštevati običajno metodo dela in potrebno skrbnost, za katero je izhodišče standard dobrega strokovnjaka.