Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
vročitev plačilnega naloga - vročanje po ZUP - vročanje v poštni predal
Določba tretjega odstavka 87. člena ZUP je jasna. Le v primeru, da sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja, lahko vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Kljub spremembi ovojnic je torej način vročanja po pravilih ZUP ostal enak.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - podaljšanje zadržanja - nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja, zaslišanja lečečega zdravnika in zdravstvene dokumentacije pravilno ugotovilo, da gre pri udeležencu za duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, ki obsega nanašalnost in preganjalno naravnanost ter občutke ogroženosti. Iz teh razlogov je pri udeležencu hudo motena njegova presoja realnosti in obvladovanje njegovih ravnanj, zato obstaja velika nevarnost, da bi ob zgoraj opisanih občutkih odreagiral z nasiljem do drugih oseb in ob tem ogrožal njihovo življenje, s tem, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči - z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 155, 155/1, 165, 165/1.
družbeniška tožba - actio pro socio - založitev predujma za stroške - obveznost družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - ekonomski interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - stroški za odgovor na pritožbo - pravica do izjave v postopku
Obveznost založitve predujma je naložena družbi, zato ima po presoji višjega sodišča le ona pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma.
Tožeča stranka je sicer ena od dveh družbenic družbe, zato ima ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžna založiti družba, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje družbe, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo zoper odrejeni predujem.
Sprememba v dejanski podlagi se presoja upoštevajoč pravnorelevantna dejstva, to je tožničino starost do uveljavitve ZPIZ-2 in ne njeno starost ob vložitvi vloge. Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba v šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let starosti. Tega pogoja tožnica ni izpolnila.
Tožnica zahtevanih zakonskih pogojev še vedno ne izpolnjuje, zaradi česar ni upravičena do priznanja vdovske pokojnine. Ker je ključen trenutek ugotavljanja starosti na dan 31. 12. 2012, se pravno relevantno dejansko stanje s potekom časa ne bo spremenilo.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - protipraven odvzem otroka - bivališče otroka v tujini - vrnitev otroka v državo izvora - Haaška konvencija
Večji del pritožbenih navedb je v zvezi s trditvami, da je nasprotna udeleženka nezakonito odpeljala otroka v ZDA. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je bila ta okoliščina upoštevana pri oceni, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za eno izmed zelo pomembnih okoliščin, vendar ne edino. Predlagatelj namreč zmotno meni, kar je moč zaključiti na podlagi pritožbenih navedb, da že okoliščina, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroka v ZDA, kjer sedaj živita, predstavlja zadosten razlog za izdajo začasne odredbe, in da je uspeh v tem postopku predpostavka za uspešnost postopka po Haaški konvenciji, ki ga je predlagatelj že sprožil in v katerem zahteva vrnitev otroka.
vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - dvom - trditveno in dokazno breme
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00063464
ZZK-1 člen 147, 200. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 95.
oblikovanje etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti postopkov - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pomotni vpis - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Zemljiška knjiga in kataster nepremičnin sta dva samostojna informacijska sistema, katerih predmet so sicer nepremičnine, vendar je kataster nepremičnin temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, zemljiška knjiga pa je temeljna evidenca podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Med obema sistemoma velja načelo prirejenosti. Da bi imela razdelitev stavbe na posamezne dele posledice v zemljiški knjigi, mora biti ustanovljena etažna lastnina v skladu z določbami SPZ. Po določbi 107. člena SPZ namreč etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, velja splošno načelo stvarnega prava o povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ), katerega praktična posledica je (glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga le za objavo podatkov o pravicah na nepremičnini in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino), da se v zemljiško knjigo ne vpisujejo podatki o fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb. V konkretnem primeru to pomeni, da dokler ni vzpostavljena etažna lastnina, niso vpisani stavba in deli stavbe.
Zaradi načela prirejenosti postopkov zemljiškoknjižno sodišče ne more odrejati Geodetski upravi, da vzpostavi prejšnje stanje vpisov v katastru nepremičnin.
žaljiva obdolžitev - javni interes - dokaz resnice - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - absolutno javna oseba
Sodišče prve stopnje se je določno opredelilo do okoliščine, da kljub temu, da so bile določene odločbe KPK razveljavljene in da zasebni tožilec še ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, v ničemer ne spremeni presoje in zaključka, da je obtoženec podal zadostno dejstveno podlago, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih izjav.
Zasebni tožilec kot župan Občine in bivši predsednik uprave ene najbolj prepoznavnih družb v Sloveniji, ima status absolutne javne osebe, ki mora izkazovati najvišjo stopnjo strpnosti ter prenašati tudi izrazito negativne in ostre kritike in oznake.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 239, 239/5. URS člen 2, 156, 158. ZPP člen 13, 206, 206/1-1, 319, 319/1, 319/2. ZUstS člen 23, 23/1, 58.
začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - prekinitev stečajnega postopka - vezanost na pravnomočno odločbo - učinek pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Če je bilo predhodno s sodbo že odločeno o predhodnem vprašanju, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
Napačen je materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, upoštevajoč ugotovitev, da obstaja ustno sklenjena shranjevalna pogodba za hrambo predmetnega vozila med izvršiteljem A. A. in tožečo stranko, o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve med pravdnima strankama (190. člen OZ). Obstoj veljavne pogodbene podlage (ustno sklenjene shranjevalne pogodbe med izvršiteljem in tožečo stranko) v konkretnem primeru izključuje uporabo instituta neupravičene obogatitve, ki temelje na obveznosti neposlovne narave.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - nedovoljena pritožbena novota
Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot ne sme upoštevati.
javna dražba - zahtevek na vračilo varščine - rok za sklenitev pogodbe - prekoračitev roka - zakonski rok
Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da je predmetni rok zakonski, vendar pa zamuda roka v okoliščinah obravnavanega primera ne utemeljuje zahtevka na vračilo varščine. Že tekom samega tridnevnega roka je namreč postalo jasno, da tožeča stranka ne želi skleniti pogodbe zato, ker zadevna nepremičnina ne ustreza njenim željam oziroma pričakovanjem ter si je v bistvu zato premislila glede nakupa.
ZZVZZ člen 13, 31, 31/1.. ZDR-1 člen 137, 137/3, 137/4.. ZUP člen 129, 138, 138/1, 138/2.
začasna zadržanost z dela - osnova za izračun nadomestila - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zavrženje zahteve
Tožnica pri toženi stranki ni uveljavljala priznanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela oziroma da se ji prizna nadomestilo v višjem znesku, temveč je uveljavljala ugotovitev osnove za odmero tega nadomestila. Ugotovitev osnove za odmero nadomestila pa pomeni ugotavljanje dejstva, bistvenega pri odločanju o sami pravici do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Osnova se torej ugotavlja v okviru ugotovitvenega postopka. ZUP v prvem odstavku 138. člena določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku (drugi odstavek 138. člena). Osnova za odmero nadomestila se torej ugotavlja v okviru ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z izdajo odločbe o sami pravici. Ker tožnica ni zahtevala priznanja pravice, je tožena stranka njeno zahtevo na podlagi 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059145
URS člen 19. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/2. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/3. ZIKS-1 člen 18.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - postopek za združitev kazni - enotna kazen zapora - prestajanje zaporne kazni - prestajanje kazni pod posebnim režimom - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - individualizacija kazenske sankcije - odprti oddelek - pritožba v korist obsojenega
Resda je bistvena razlika med zaprtim in odprtim zaporskim režimom v stopnji (intenzivnosti) omejevanja osebne svobode in v načinu, na katerega se omejevanje izvršuje, vendar sta po naravi stvari oba zaporska režima v temelju enaka, saj oba de facto predstavljata odvzem prostosti, ki je po trajanju (še vedno) izenačen. Torej je v prvi vrsti od dolžine zaporne kazni odvisno, kako hud je poseg v obsojenčevo ustavno pravico do osebne svobode.
Zaradi povedanega se pravni položaj obsojenca z izrekom enotne kazni zapora v postopku "neprave obnove kazenskega postopka" vsekakor izboljša, saj se z novo sodbo skrajša poseg v njegovo osebno svobodo. Pri izbiri režima (strožji ali blažji) prestajanja prostostne kazni pa gre za penitenciarno individualizacijo kazni, ki pa ni v izključni pristojnosti sodišča in vpliva zgolj na obsojenčev dejanski položaj.