zdravljenje v tujini - potni stroški - humanitarna organizacija
Sredstva v višini 39.404,00 EUR na podlagi ocene stroškov, ki jih je C. nakazala bolnici v F. za zdravljenje A. A. (in enako sredstva po dokončnem obračunu v višini 37.637,07 EUR), ne predstavljajo v celoti sredstev donatorjev, ki so bila namenjena za plačilo zdravljenja A. A., ampak tudi del sredstev predstavlja sredstva A. A. in njegove družine. Gre za pomembno okoliščino, ki izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, ki dokazuje, da so bila sredstva donatorjev zbrana v višini 30.000,00 EUR za zdravljenje A. A. ter še 10.000,00 EUR sredstva A. A. in sredstva njegove družine.
Ni sprejemljivo stališče, da do prevoznih stroškov zavarovana oseba in spremljevalka sploh nista upravičena, ker je bil prevoz na zdravljenje v tujino opravljen z drugim prevoznim sredstvom, kot je bil odobren in določen s pravnomočno odločbo. Po stališču pritožbenega sodišča je pokojna oseba in spremljevalka glede na pravnomočno odločbo upravičena do povračila potnih stroškov, kot da bi bil prevoz opravljen z letalom in javnim prevoznim sredstvom, vendar ne v višjem znesku, kot bi znašali potni stroški za prevoz z reševalnim vozilom.
ZPP člen 206, 207, 208, 211, 270, 270/1, 270/1-8, 300.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - razdružitev postopka
Če sodišče prve stopnje združi dve pravdi za skupno obravnavanje, s tem odloči, da bo tudi predhodno vprašanje obravnavalo v združeni pravdi. V nasprotju z namenom instituta združitve pravd bi bilo, če bi sodišče prekinilo postopek po tožbi, ki ga je za skupno obravnavanje združilo s postopkom po nasprotni tožbi, postopek po nasprotni tožbi pa bi nadaljevalo.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00063464
ZZK-1 člen 147, 200. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 95.
oblikovanje etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti postopkov - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pomotni vpis - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Zemljiška knjiga in kataster nepremičnin sta dva samostojna informacijska sistema, katerih predmet so sicer nepremičnine, vendar je kataster nepremičnin temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, zemljiška knjiga pa je temeljna evidenca podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Med obema sistemoma velja načelo prirejenosti. Da bi imela razdelitev stavbe na posamezne dele posledice v zemljiški knjigi, mora biti ustanovljena etažna lastnina v skladu z določbami SPZ. Po določbi 107. člena SPZ namreč etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, velja splošno načelo stvarnega prava o povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ), katerega praktična posledica je (glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga le za objavo podatkov o pravicah na nepremičnini in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino), da se v zemljiško knjigo ne vpisujejo podatki o fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb. V konkretnem primeru to pomeni, da dokler ni vzpostavljena etažna lastnina, niso vpisani stavba in deli stavbe.
Zaradi načela prirejenosti postopkov zemljiškoknjižno sodišče ne more odrejati Geodetski upravi, da vzpostavi prejšnje stanje vpisov v katastru nepremičnin.
žaljiva obdolžitev - javni interes - dokaz resnice - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - absolutno javna oseba
Sodišče prve stopnje se je določno opredelilo do okoliščine, da kljub temu, da so bile določene odločbe KPK razveljavljene in da zasebni tožilec še ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, v ničemer ne spremeni presoje in zaključka, da je obtoženec podal zadostno dejstveno podlago, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih izjav.
Zasebni tožilec kot župan Občine in bivši predsednik uprave ene najbolj prepoznavnih družb v Sloveniji, ima status absolutne javne osebe, ki mora izkazovati najvišjo stopnjo strpnosti ter prenašati tudi izrazito negativne in ostre kritike in oznake.
Objekt ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba na neveljavnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.
Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.
javna dražba - zahtevek na vračilo varščine - rok za sklenitev pogodbe - prekoračitev roka - zakonski rok
Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da je predmetni rok zakonski, vendar pa zamuda roka v okoliščinah obravnavanega primera ne utemeljuje zahtevka na vračilo varščine. Že tekom samega tridnevnega roka je namreč postalo jasno, da tožeča stranka ne želi skleniti pogodbe zato, ker zadevna nepremičnina ne ustreza njenim željam oziroma pričakovanjem ter si je v bistvu zato premislila glede nakupa.
spor o pristojnosti - društvo - politična stranka - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo in tožena stranka kot politična stranka nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva in politične organizacije. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. in 484. člena ZPP.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 23, 23/2.. ZDoh-2 člen 37, 41, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/1, 109/6, 119.
državna štipendija - dohodkovni cenzus - dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek
Regres, ki ga je upoštevala tožena stranka v višini 756,65 EUR je nižji od povprečne plače v Republiki Sloveniji in se tako ne všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da ne gre za obdavčljiv dohodek, do česar se je pritožbeno sodišče opredelilo že v drugi zadevi (Psp 97/2022). Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tako tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije.
zastaranje terjatve - tek izvršilnega postopka - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - odčrtanje zadeve - stroški ugovora po izteku roka - pravočasna priglasitev stroškov
Kljub temu da je bil spis 16. 1. 2007 arhiviran, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek ob vložitvi spisa v arhiv tudi končan. Ker zastaranje terjatve, ki je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, začne ponovno teči šele, ko je izvršilni postopek končan (peti odstavek 369. člena OZ v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ), zastaranje terjatve kljub arhiviranju spisa v letu 2007 ni moglo ponovno začeti teči in se rok za zastaranje tudi še ni mogel izteči.
Obstoja izvršilnega naslova ni mogoče izkazovati na podlagi neprerekanih dejstev, ter ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo. Iz izvršilnega naslova mora, da je ta primeren za izvršbo, izhajati tudi čas izpolnitve obveznosti, t.j. zapadlost, zato za primer, kadar zapadlost terjatve iz sodne poravnave ni razvidna že v samem zapisniku o sodni poravnavi, zakon predpisuje druge načine izkazovanja zapadlosti, in sicer s kvalificiranimi listinami (javna listina, po zakonu overjena listina, ugotovitvena odločba, izdana v pravdnem postopku).
Določbe 105. člena OZ niso kogentne, zato se pogodbene stranke lahko v primerih, ko rok sicer ni bistvena sestavina pogodbe, dogovorijo tudi za drugačne pravne posledice neizpolnitve obveznosti v roku, kot jih določa zakon.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
izvršilni naslov - določnost izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - procesne obresti - pripadki
Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.
Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 399/4-5.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - fiktivna pogodba
Pritrditi je treba pritožniku, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti ne more uveljavljati trditev, da je prijavljena terjatev drugega upnika fiktivna, v kolikor ni vložil ugovora o prerekanju terjatve oziroma izpodbojne tožbe in je terjatev pravnomočno ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00065724
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 7.. ZMZPP člen 89.. ZNP-1 člen 85, 101.. KZ-1 člen 190.
civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - starševska odgovornost - nezakonito zadržanje otroka - otrokovo običajno prebivališče - novo običajno prebivališče - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - stroški postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Okoliščine, v katerih se pristojnost spremeni in prenese na organ države, v katero je bil otrok nezakonito odpeljan ali v kateri je bil nezakonito zadržan, so določene v 7. členu Konvencije o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornisti in ukrepov za varstvo otrok (MSKOVO) in sicer so to:
- otrok je pridobil običajno bivališče v drugi državi (1)
in
- otrok biva v tej drugi državi vsaj eno leto, potem ko je oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje izvedel ali bi moral izvedeti za kraj, v katerem je otrok (2)
in
- ni več v postopku nobena zahteva za vrnitev otroka, vložena v tem obdobju (3)
Že sama okoliščina, da je bil ml. mld. s sodbami Okrajnega sodišča v Celju v letih 2020 in 2021 že trikrat pravnomočno izrečen ukor zaradi prekrškov zoper določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o ohranjanju narave, ne podpira prepričanja pritožnikov, da bi tudi v obravnavanem primeru smotrom iz 75. člena KZ zadoščal izrek ukora kot najmilejšega vzgojnega ukrepa.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7. KZ-1 člen 70.b.
obrazložitev sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Ne glede na to, da gre v predmetnem primeru za postopek za uporabo varnostnega ukrepa iz XXVIII. poglavja ZKP, tudi za sklep o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti velja zahteva, da mora sodišče storilcu z gotovostjo dokazati storitev vsakega očitanega mu protipravnega dejanja posebej ter za vsako določno navesti katera dejstva šteje za dokazano in iz katerih razlogov.