PREKRŠKI - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS24166
ZPOmK člen 12, 12/2, 53.OZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZDG člen 417.
koncentracija podjetij - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - sklenitev pogodbe - pogoj - pogodba z odložnim pogojem - položaj pridobitelja poslovnega deleža
Rok za priglasitev nameravane koncentracije Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki teče od sklenitve pogodbe, začne teči z dnem sklenitve pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem.
javne službe - gospodarska dejavnost - varstvo konkurence
Tudi dejavnosti, ki jih glede na zakonsko ureditev lahko opravi en sam ponudnik - monopolist, kar velja tudi za izvedbo zapore ceste, so lahko gospodarske dejavnosti. Postavitev prometne signalizacije je oprava storitve proti plačilu na trgu. Glede tega je cestno podjetje potrebno šteti kot podjetje v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZPOmK, opravljena storitev zapore ceste pa predstavlja gospodarsko dejavnost v smislu 3. odstavka 2. člena ZPOmK.
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko organ tržne inšpekcije začasno prepove ravnanje, za katerega je ocenjeno oziroma je podan sum, da pomeni dejanje nelojalne konkurence po določbah 13. člena ZVK, določa 28. člen ZVK v 2. alinei 2. odstavka. Po tej določbi je materialnopravna podlaga za ukrepanje organa tržne inšpekcije obstoj vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence ali ovadbe zaradi tega dejanja. Ker se prepoved iz 2. alinee 28. člena ZVK lahko naloži samo za določen čas, ima odločitev časovno omejeno veljavnost in mora biti zato čas, za katerega prepoved velja, izrecno določen. V ZVK pa ni določbe, ki bi zapovedovala dolžnost ukrepanja tržne inšpekcije po 2. alinei 2. odstavka 28. člena ZVK ob vsaki podani tožbi oziroma ovadbi. Zato velja tudi za ta izrekanje tega ukrepa splošno načelo, ki sicer velja za inšpekcijski nadzor, in sicer, da se ta opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb in v obsegu, ki je nujen.
Če se običaj še ni razvil, je merilo pri odločanju v tej zadevi izključno nazor sodnika o primernosti ravnanja stranke s stališča poslovne morale. Pri presoji, ali je bilo ravnanje tožene stranke v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, se lahko upoštevajo vse okoliščine primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - UPRAVNI POSTOPEK
VS40687
ZPP člen 3, 3/2, 3/3, 306, 306/4, 387, 392, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.ZUP člen 137. ZUS člen 128.ZVK člen 10, 11, 24.ZDT člen 2, 9.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - varstvo konkurence - sodna poravnava o administrativni odločbi, izdani za varovanje javnega interesa - procesna razpolaganja strank - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti
Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku.
Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave.
Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.
V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni organ namreč izdaja upravne odločbe, s katerimi na avtoritativen način odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali drugih strank.
Stranke se v upravnem postopku oziroma v postopku pred Uradom niso mogle uspešno poravnati na škodo javnega interesa; predvsem pa se niso mogle poravnati z upravnim organom oziroma Uradom, ki je izdal odločbo za varovanje javnega interesa. Posledično pa v pravdnem postopku (kar je bila uzakonjena oblika sodnega varstva proti odločbam Urada, izdanim v primerih iz 24. člena ZVK) niso mogle skleniti sodne poravnave, s katero so prosto (v nasprotju z javnim interesom) razpolagale z administrativno odločbo, ki jo je Urad izdal zaradi varstva javnega interesa. Le ni pravice razpolaganja po materialnem pravu, je tudi ni mogoče priznati v procesu.
Za sodbo poravnavo ni bistveno, da je doseženi sporazum rezultat vzajemnega popuščanja strank, kot je to bistveno za poravnavo materialnega prava. Za sodno poravnavo je namreč bistveno predvsem to, da nadomesti pravnomočno sodbo, da glede na svojo vsebino pomeni za eno ali drugo stranko izboljšanje njenega materialnega ali procesnopravnega položaja.
sporazum o pogojih poslovanja na trgu - kartelni sporazum
Po prvem odstavku 5. člena ZPOmK je prepovedan vsak sporazum, katerega cilj je omejevanje konkurence. Ni torej potrebno, da bi sporazum v trenutku sklenitve že omejeval konkurenco, temveč zadošča že, da bo tako lahko učinkoval v predvidljivi prihodnosti.
Člen 5 ZPOmK prepoveduje sporazume, katerih cilj je omejevanje konkurence, zato ni pomembno, kakšen namen so s sklenitvijo sporazuma zasledovali njegovi sklenitelji. Odločilen je cilj sporazuma in ne cilj (subjektivni namen) skleniteljev sporazuma.
Brez pomena je, ali so sporazum o pogojih poslovanja na trgu sklenitelji pripravljeni izvrševati ali ne. Prepovedana je že njegova sklenitev in ne le njegovo izvajanje.
Za obstoj sporazuma po prvem odstavku 5. člena ZPOmK zadošča že, da se stranke z njim dejansko hočejo zavezati, tudi če pravna zaveza kot takšna ne obstaja.
Dopustnost izreka ukrepa začasne prepovedi dejanja nelojalne konkurence, ki jo izreče organ tržne inšpekcije, se presoja na podlagi 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK. Vložena ovadba zaradi takega dejanja inšpekcijskemu organu nalaga obveznost za izrek tega ukrepa.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 21, 21/1, 27, 27/1, 27/2, 27/4.ZVK člen 13, 13/2, 13/3-1.
nelojalna konkurenca - dejavnost - firma (razlikovalni del) - oglaševanje dejavnosti - dejanje nelojalne konkurence po čl. 13/3-1 ZVK
Razlikovalni del firme ne more biti označba, ki napotuje na dejavnost. Zato imetnik firme, ki je v firmo vnesel določen generičen pojem, ki sicer napotuje na dejavnost, ne more drugemu imetniku firme preprečiti uporabe istega izraza v firmi.
ZPOmK člen 40, 40/2. ZUS člen 69, 69/2.ZUP člen 221.
zadržanje učinkovanja koncentracije
V upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke, sprejet na podlagi drugega odstavka 40. člena ZPOmK je konstituiral pravico tožeče stranke do uresničevanja glasovalnih pravic med postopkom koncentracije in s tem tudi sporno pravno razmerje; sodišče prve stopnje pa je s spremembo števila glasovalnih pravic z začasno odredbo (po vsebini sprejeto prav tako na podlagi 40. člena ZPOmK) preseglo okvir odločanja po drugem odstavku 69. člena ZUS ter hkrati že prejudiciralo odločitev o glavni stvari, kar pa ni stvar odločitve o zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40585
ZPre člen 1, 4, 4/1, 7, 7/1.ZVK člen 2/1, 2/2, 13, 13/2.ZOR člen 103, 103/1, 103/2, 104, 104/1. ZPOmK člen 1, 13, 15, 21, 21/2, 23, 23/1, 41.
zahteva za varstvo zakonitosti - prevzemi - javna objava ponudbe za odkup vseh delnic z glasovalno pravico - ravnanje v nasprotju z določbami o javni objavi ponudbe - ničnost pogodbe o prodaji delnic - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - pojem gospodarske dejavnosti po ZVK - zavarovanje terjatev - začasna odredba - nedovoljena koncentracija - verjetnost terjatve
Pogodba o nakupu tolikšnega števila delnic z glasovalno pravico določenega izdajatelja, ki zagotovi kupcu več kot 2,5 % vseh glasovalnih pravic, sklenjene brez javne objave ponudbe za odkup vseh delnic z glasovalno pravico tega izdajatelja, ni nična niti ni dejanje nelojalne konkurence.
Sklep, s katerim je združenje podjetij določilo najnižjo dovoljeno ceno, pod katero člani združenja ne smejo ponujati svojih storitev, ima značilnost kartelnega sporazuma, zato je prepovedan in brez pravnega učinka. Takšne zakonske določbe ni mogoče zaobiti z določbo v internem aktu, da je nespoštovanje sklepa o najnižji dovoljeni ceni nelojalne konkurence.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZVK člen 10, 10/2, 11, 11/1, 11/2-5.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločilnih dejstev - zloraba prevladujočega položaja na trgu
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je izostanek razlogov o odločilnih dejstvih, ne pa tudi njihova neustrezna obrazložitev.
Eno od meril za ugotavljanje prevladujočega položaja je tudi upoštevni trg.
Zloraba prevladujočega položaja po členu 11/II-5 ZVK je zaračunavanje različnih cen za enake storitve, če je razlikovalni kriterij kraj prebivališča uporabnikov.
Dejanje, navedeno v 5. alinei tretjega odstavka 13. člena ZVK, je dejanje nelojalne konkurence, ki se stori že s prodajo samo (s sklenitvijo prodajne pogodbe). Takšno dejanje lahko zato stori samo udeleženec na isti konkurenčni ravni neodvisno od udeležencev na drugi konkurenčni ravni. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev Y. S. suženjsko posnel čevlje izdelovalca čevljev Y. C.. Pomembno je samo vprašanje, ali je začela prodajati na tržišču, na katerem so se že pred tem uveljavili čevlji Y. C., takšne čevlje drugega (ne istega) proizvajalca, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti čevljev.
Dejanje nelojalne konkurence iz 7. alinee tretjega odstavka 13. člena ZVK stori tisti, ki aktivno deluje na prekinitvi poslovnega razmerja med drugimi podjetji, ali pri preprečevanju ali oteževanju takšnih razmerij.
Odločitev o uvozu določenega proizvoda je lahko poslovna tajnost, samo do realizacije uvoza. Če je druga oseba začela uvažati enak proizvod istega proizvajalca, ji opravljanje teh dejanj ni mogoče prepovedati za čas, ko odločitev o uvozu ni več tajnost, sklicujoč se na 14. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VS40322
ZAP člen 7, 10, 25.ZOR člen 528, 528/1.ZVK člen 13, 13/3-5.
avtorsko pravo - založniška pogodba - nelojalna konkurenca - soavtorstvo
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije beril.
kršitev prepovedi nelojalne konkurence - pogodba o poslovnem sodelovanju - odškodninska odgovornost
Pogodba o poslovnem sodelovanju vsebuje nekatere elemente, značilne za monopolne sporazume. Vendar omejevanje konkurence ni v vsakem primeru prepovedano. V obravnavanem primeru nastopa tožena stranka kot distributer in se tako tudi opredeljuje v sporni pogodbi. Tožeča stranka, kot njen kupec, ki oskrbuje mrežo grosistov in detajlistov, ima položaj poddistributerja. V taki delitvi poslovne funkcije ene in druge stranke in glede na njuno vertikalno povezavo (distributer-prodajalec - poddistributer-kupec) je pridržanje klientele kupcu-poddistributerju dovoljeno. Če ne bi bilo tako, celoten posel, ki je brez dvoma dovoljen, ne bi imel smisla. Tožeča stranka od tožene uvaža zato, da bi oskrbovala svoje odjemalce, katerih mrežo je ustvarila z pripravo trga. V takem položaju in ko je tožena stranka kot distrubuter vezana nasproti svojemu inozemskemu dobavitelju med drugim tudi s ceno, sporne pogodbe ni mogoče šteti kot prepovedane. Posebno pa ni sprejemljivo, da se na to sklicuje tožena stranka, ki je z očitno kršitvijo pogodbenih določil o kontinuirani dobavi in o spoštovanju klientele tožeče stranke, le tej povzročila škodo in sama ravnala v nasprotju s prepovedjo nelojalne konkurence po 6. tč. 31.čl. tedaj veljavnega zakona o trgovini (Ur.l. SFRJ št.46/90).