52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.
Predmet obveznosti prvotožene stranke po pogodbi z dne 10.4.1992 je bila obnova starega objekta in zgraditev prizidka na njegovi južni strani. V noči med 23. in 24.04.1992 je prišlo do porušenja starega objekta. Če je torej prišlo do porušenja objekta, katerega obnova je bila dogovorjena med strankama pogodbe z dne 10.4.1992, je logičen zaključek, da njegova obnova ni (več) možna, ravno tako pa ni možna izgradnja prizidka k objektu, ki ga (več) ni. Glede na to je v tem delu mogoče pritrditi pritožbi, da je postala izpolnitev pogodbe zaradi porušenja objekta nemogoča; odpadla je podlaga pogodbe (1. odst. 51. čl. ZOR), prišlo je do razdrtja pogodbe, s tem pa je za prvotoženo stranko nastopila obveznost vrnitve prejetega (4. odst. 210. čl. ZOR.
pogodba o delitvi ekskluzivne pravice za prodajo izdelkov - posamezne dobave izdelkov
Pri tej pogodbi ne gre za kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere bi se opravljale posamezne dobave kot delne dobave, ampak gre za pogodbo, s katero je tožeča stranka toženi stranki dodelila ekskluzivno pravico za prodajo izdelkov S..
Že zgolj dejstvo, da je tožena stranka vračilo kredita podaljšala še preden je bila začasna odredba sploh predlagana ne omogoča sklepanja, da je bil kredit podaljšan zaradi izdane začasne odredbe.
pravne posledice - začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe
Po določilu 30. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča in ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je tudi ta, da se prekinejo izvršbe, ki že tečejo (2. odst. 36. čl. ZPPSL). Glede na takšno zakonsko ureditev se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve upnika, češ da je bil izpodbijani sklep izdan v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave še ni postal pravnomočen, ker da je upnik zoper njega vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe - ugovor
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bi bil utemeljen, le če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa ni šlo v konkretnem primeru.
Upnica je namreč predlagala nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, torej z izvršilnim sredstvom, ki je v 30. členu ZIZ izrecno navedeno, medtem ko sta predmeta izvršbe dve do ene četrtine dolžniku solastni nepremičnini, za kateri pa tekom postopka ni bilo zatrjevano, niti izkazano, da sta iz izvršbe izvzeti oziroma je izvršba na njih v smislu 32. člena ZIZ omejena.
Delavec, ki mu delovno razmerje preneha na podlagi redne odpovedi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike odpravnine med odpravnino, ki mu gre po 109. členu ZDR in odpravnino, določeno v panožni kolektivni pogodbi za trajno presežne delavce.
nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev vloge
Kot pravilno navaja upnik je dejansko upnik sklep, s katerim je sodišče prve stopnje od njega zahtevalo, naj predlog dopolni tako, da navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri se nahajajo dolžničina denarna sredstva, prejel dne 3.1.2006. To pa pomeni, da do dneva izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 25.1.2006 rok 30 dni sploh še ni potekel. Dne 1.2.2006 je sicer upnik tudi predlagal podaljšanje roka. Vendar pa že prej omenjeno dejstvo pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo pred potekom 30 dnevnega roka, ki ga je dodelilo upniku.
prometna nesreča - odgovornost za nastalo škodo - deljena odgovornost
Tožeča stranka ni korektno citirala navedb v izpodbijani sodbi glede vprašanja odgovornosti za nastalo nesrečo. Sodišče prve stopnje je res zapisalo v obrazložitvi, da na podlagi izvedenih dokazov zaključuje, da je dne 27.6.2001 v naselju G. do prometne nezgode prišlo izključno zaradi načina vožnje voznika tovornega vozila, tako kot je zatrjevala tožeča stranka, vendar pa je svojo obrazložitev nadaljevalo in opozorilo, da sodišče ni moglo zaključiti, da je bil ta voznik tudi izključno odgovoren za škodo, ki je v tej prometni nezgodi nastala. Pri odgovornosti za nastalo škodo v prometni nezgodi je sodišče prve stopnje izrecno povedalo, da je podana soodgovornost zavarovanca tožeče stranke do 30%. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje s tem ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Ker dokončni sklep tožene stranke, s katerim je tožniku naložila vrnitev štipendij in stroškov v zvezi z učenjem tujega jezika, ni izvršilni naslov, tožnik nima pravne koristi za razveljavitev tega sklepa v sodnem postopku, zato se tožba zavrže.
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - predložitev dokazov
Dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje 2. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz.
Toženka je bila namestnica direktorja, poslovodja, in to brez omejitev, in je bil njen delež v družbi, katere organizacijske oblike je bila družba z omejeno odgovornostjo, 1/3, bila je tista družbenica, ki je bila angažirana pri pridobitvi posojil. Njen vpliv je bil odločilen v času nastanka obveznosti. Toženka ni dokazala, da je bila le pasivna družbenica in je zato odgovorna za obveznosti izbrisane družbe.