ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor- pravnomočen izvršilni naslov
V konkretni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik v svojem ugovoru navaja okoliščine, ki bi bile lahko pomembne v pravdi, v kateri je izšla navedena sodba, ne more pa z njimi napadati samega izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen in izvršljiv.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - zavrženje tožbe
Četudi je tožnica sprejela ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki ji je bila vročena skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je rok za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči z dnem vročitve odpovedi in ne šele z iztekom odpovednega roka.
Če je delavec v času, ko začne teči odpovedni rok, začasno odsoten z dela zaradi bolezni, mu po 3. odstavku 116. člena ZDR delovno razmerje preneha z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Delavec mora v primeru kršitve te pravice pred vložitvijo tožbe zahtevati od delodajalca odpravo kršitve (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR), sicer se tožba zaradi neizpolnjene procesne predpostavke zavrže.
Če gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - pobot investicij z najemnino
Dolžnik sploh ni zatrjeval, da gre za investicije, do katerih povrnitve je upravičen, ker imajo te naravo investicij iz 15. do 17. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki so lahko predmet pobota z najemnino in še to le pod pogojem, da je postopal po v zakonu predpisanem postopku.
ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
Močnejšo pravico predstavlja lastninska pravica ali bonitarna lastnina na določenem spornem zemljišču, zato je potrebno za zaključek o močnejši pravici ugotoviti, kako se močnejša pravica kaže; največkrat je to lastninska pravica, za katero je potrebno ugotoviti na katerega od pravnoveljavnih načinov jo je udeleženec postopka pridobil (priposestvovanje, dogovor med mejaši) in navesti razloge za svoje zaključke, saj sicer izpodbijanega sklepa sploh ni mogoče preizkusiti.
Določbe 250. čl. ZPIZ-1 ne izključujejo uporabe določb 177. čl. tega zakona, saj gre za dva povsem različna pravna instituta. V 250. čl. je določena stvarna pristojnost toženca za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja, ki se navezuje na različne čase zavarovanja za različne zavarovalne primere, 177. čl. pa obravnava izbiro med pokojninami iz obveznega zavarovanja. Zato je izpolnjen dejanski stan po 250. čl. ZPIZ-1, ki je ob nadalje izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko samo predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sploh lahko pride do izbire med pokojninami iz obveznega zavarovanja, torej do t.i. steka več pokojnin, ki ga urejajo določbe 177. člena navedenega zakona.
Glede uporabe in razlage določb 177. čl. zakona je bilo v ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča (npr. v zadevah Psp 390/2004, Psp 132/2005, Psp 559/2005) in Vrhovnega sodišča RS kot revizijskega sodišča (npr. v zadevah opr. št. VIII Ips 213/2004 in VIII Ips 248/2005) že zavzeto stališče, da zavarovanec, ki je že uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ tudi na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene pri slovenskem nosilcu zavarovanja, glede na določbe 177. čl. zakona nima več izbirne pravice in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe še pri slovenskem nosilcu zavarovanja. To velja tudi za primer, ko zavarovanec uveljavlja pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine po sporazumu o socialni varnosti z drugo državo (v konkretnem primeru R Avstrijo), če je na podlagi istega pokojninskega obdobja (zavarovalne dobe, dopolnjene v R Sloveniji) že pridobil pravico do pokojnine v tretji državi (v BiH).
Izpolnjevanje preživninske obveznosti je mogoče zahtevati le za naprej. To izvira iz same narave preživninske obveznosti, katere vsebina je zagotavljanje pogojev za življenjsko eksistenco in zdrav, uspešen razvoj, kar pomeni kritje tekočih stroškov za hrano, stanovanje, obleko in drugo, za vzgojo, šolanje, strokovno izobrazbo,...
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 42. člen ZIZ, ki določa, da če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti. V predmetnem izvršilnem postopku je namreč o terjatvi odločalo isto sodišče in s sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, nedvomno razpolaga.
ZPP člen 139, 140, 141, 141/4, 139, 140, 141, 141/4.
sklep o izvršbi - nadomestna vročitev
Glede na to, da se je sodišče prve stopnje samo prepričalo, da je naslov dolžnikovega dolžnika nespremenjen, bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena dne 22.01.2004, ko je bilo puščeno drugo obvestilo o prispelem pismu.
Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev in tega sodišče po uradni dolžnosti ne upošteva, pač pa le njihovo zahtevo (40. čl. ZD). Vendar pa gre za dedno pravico in lahko dedič tak zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka, saj ga, če v zapuščinskem postopku sodeluje, pravnomočen sklep o dedovanju veže (220. čl. ZD). Zapustnikova hči je zahtevo po nujnem deležu postavila šele v pritožbi, toda še vedno tekom zapuščinskega postopka.
aktivna legitimacija - pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe
Tožeča stranka je bila v obligacijskem razmerju le s prodajalcem in je na podlagi tega razmerja smela prodajalca le zastopati pri sklenitvi pogodbe, medtem ko v obligacijsko razmerje s kupcem ni vstopila kot stranka in zato iz razmerja med prodajalcem in kupcem ni pridobila nobenih upravičenj, torej tudi ne pravice zahtevati kupnino od kupca.
Vložitev predloga za obnovo postopka ni pogoj za zaustavitev izvršilnega postopka, pač pa je to ena od situacij, v katerih je možen odlog izvršbe, seveda pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek nenadomestljive škode.
prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik bi glede na določbe 4. odst. 117. čl. ZPP moral vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s prepozno pritožbo zoper sodbo, ne pa šele v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo. Že tedaj, ko je vložil prepozno pritožbo zoper sodbo, je tožnik zvedel za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, zato je tedaj začel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 2. odstavku 117. člena ZPP.