Po 1.odst. 43.čl. ZD ni treba, da je razdedinjenje izraženo z besedo. Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
določitev višine preživnine - otrokove potrebe - stroški postopka
Sodišče mora potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Upoštevati mora vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju večji ali manjši. Poleg tega je potrebno poudariti, da pri oceni potreb ni mogoče z matematično natančnostjo ovrednotiti prav vsakega izdatka in obrazložiti zakaj je pretiran, ampak je treba potrebe oceniti globalno.
ZZZDR člen 211, 211. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 76, 76/1, 80, 81.
sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe- skrbnik za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
Gre za predlog za izvršbo, ki ga je upnica podala na podlagi izvršilnega naslova in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Upnica je nepravilno predlagala izdajo kondemnatornega sklepa za obe terjatvi, čeprav ima izvršilni naslov za terjatev v znesku 45.274,00 SIT. Izvršilni predlog je nesklepčen.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZIZ člen 59, 59. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 27, 27/4, 27/5, 35.
nedopustnost izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pasivni družbenik
Subjektivni element ravnanja posameznega družbenika ne more biti pravno irelevanten in se šteje za aktivnega družbenika tudi tisti, ki je svojo pasivnost sam zakrivil.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti
Specifičnost predmetnega postopka, ki se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravni interes za pritožbo - delna zamudna sodba
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki, medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče.
Postavljena začasna zastopnica odvetnica stroškov v zvezi z zastopanjem toženca do konca glavne obravnave ni priglasila, saj ji niso nastali. Tožeči stranki bo sodišče prve stopnje na njeno zahtevo celoten predujem vrnilo.
Nedvomno je tožeča stranka uspela dokazati, da ji je nastala škoda. Ostalih elementov, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in njenim nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode, pa sodišče ni pravilno ugotovilo. Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerim more računati, da utegnejo nastati.
Stranka ne more nadomestiti zatrjevanja dejstev s predlaganjem dokazov. Dokazi se namreč izvajajo prav zaradi ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če zatrjevanih dejstev ni, tudi ni nobene potrebe za izvajanje dokazov.
Vselej, kadar tožena stranka spremembi tožbe ne nasprotuje, je dolžno sodišče spremembo tožbe dopustiti.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški stalež
Če je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi bolezni ne more udeležiti. Če tega ne dokaže, delodajalec lahko nadaljuje s postopkom izredne odpovedi in se šteje, da delavcu pravica do zagovora ni bila kršena.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje cest - odgovornost za škodo
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi v materialnopravnem pogledu pravilno zaključilo, da tožena stranka s tem, ko je sklenila pogodbo s cestnim podjetjem o vzdrževanju cest, ni prenesla odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja, na cestno podjetje, ampak glede na izrecne določbe Zakona o javnih cestah ostaja sama odgovorna za škodo, ki zaradi slabega vzdrževanja nastane. Pogodba, sklenjena med toženo stranko in cestnim podjetjem, ureja le razmerje med njima, ne more pa spremeniti zakonite obveznosti tožene stranke, da vzdržuje državne ceste.