Trditev dolžnika, da terjatev ni zapadla v plačilo, ki niti ni dokazno podprta, ni upoštevna, ker je podlaga za izdano predhodno odredbo nepravnomočni in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam.
Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo ugotovljeno. S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje cest - odgovornost za škodo
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi v materialnopravnem pogledu pravilno zaključilo, da tožena stranka s tem, ko je sklenila pogodbo s cestnim podjetjem o vzdrževanju cest, ni prenesla odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja, na cestno podjetje, ampak glede na izrecne določbe Zakona o javnih cestah ostaja sama odgovorna za škodo, ki zaradi slabega vzdrževanja nastane. Pogodba, sklenjena med toženo stranko in cestnim podjetjem, ureja le razmerje med njima, ne more pa spremeniti zakonite obveznosti tožene stranke, da vzdržuje državne ceste.
Stranka ne more nadomestiti zatrjevanja dejstev s predlaganjem dokazov. Dokazi se namreč izvajajo prav zaradi ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če zatrjevanih dejstev ni, tudi ni nobene potrebe za izvajanje dokazov.
Vselej, kadar tožena stranka spremembi tožbe ne nasprotuje, je dolžno sodišče spremembo tožbe dopustiti.
Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški stalež
Če je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi bolezni ne more udeležiti. Če tega ne dokaže, delodajalec lahko nadaljuje s postopkom izredne odpovedi in se šteje, da delavcu pravica do zagovora ni bila kršena.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - obrazložen ugovor
Upnik je predlagal, sodišče prve stopnje pa je dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine, menice z dne 9.2.2004; gre za eno od verodostojnih listin po 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
ZOR člen 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1, 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1.
alternativna obveznost - pravica
Dolžnik ima pravico izbire vse do izročitve enega od dolgovanih predmetov v izvršilnem postopku (405. člen ZOR) samo takrat kadar med strankami ni dogovorjeno kaj drugega. V vseh ostalih primerih pa je treba izhajati iz pogodbene volje strank.
Čeprav tožnik ni bil pisno vabljen na zagovor, je bil pred redno odpovedjo opravljen razgovor med delavcem in delodajalcem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je bila tožniku dana možnost, da se pred redno odpovedjo PZ iz razloga nesposobnosti izjavi glede neizpolnjevanja nalog, ki mu jih je naložil direktor tožene stranke, ni mogoče trditi, da mu ni bila dana možnost zagovora.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 130, 88, 88/1, 88/1-1, 130.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - stroški prevoza na delo in z dela
Nezakonito je, če delodajalec delavcu zato, ker je ta spremenil stalno prebivališče, poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu ponudi novo zaposlitev bližje prebivališču, kot razlog za odpoved pa navede racionalizacijo delovnega procesa z zniževanjem prevoznih stroškov, ki jih je dolžan povrniti delavcu. Razlogi za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga so lahko tudi v zniževanju stroškov, vendar se s tem ne sme posegati v določbo 130. člena ZDR, s katerim je delavcu zagotovljeno povračilo prevoznih stroškov. V veljavni zakonodaji pravica do povračila potnih stroškov ni omejena niti ni določena tista oddaljenost delavca od kraja dela, pri kateri delodajalcu zaradi previsokih stroškov prevoza teh ne bi bilo potrebno povrniti.