Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam.
Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo ugotovljeno. S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - obrazložen ugovor
Upnik je predlagal, sodišče prve stopnje pa je dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine, menice z dne 9.2.2004; gre za eno od verodostojnih listin po 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - vročitev ugovora - pasivni družbenik
Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.
Sodišče nima niti potrebnega znanja za opredelitev posameznih pojmov po računovodskih standardih in bi moralo imenovati izvedenca finančno-računovodske stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, za ugotovitev dejansko opravljenih dodatnih del.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Sodišče je svojo odločitev predvsem utemeljilo na tem, da ima dolžnik nepremično premoženje, ki ni zanemarljive vrednosti in prav to je tisti razlog, ki opravičuje sklep, da dolžnik ima premoženje. To dejstvo pa izključuje možnost njegove oprostitve plačila stroškov postopka.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku pravilno poučilo, da zoper sklep, ki je bil glede sodne takse za tožbo izdan na zahtevo tožnikov, v skladu z 2. odst. 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ni posebne pritožbe.
Ker je bila ustavitev izvršbe vezana na neplačilo predujma, bi moralo prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, ali je bil predujem nakazan na račun sodišča ali ne.
Čeprav tožnik ni bil pisno vabljen na zagovor, je bil pred redno odpovedjo opravljen razgovor med delavcem in delodajalcem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je bila tožniku dana možnost, da se pred redno odpovedjo PZ iz razloga nesposobnosti izjavi glede neizpolnjevanja nalog, ki mu jih je naložil direktor tožene stranke, ni mogoče trditi, da mu ni bila dana možnost zagovora.