Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo ugotovljeno. S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen.
Stranka ne more nadomestiti zatrjevanja dejstev s predlaganjem dokazov. Dokazi se namreč izvajajo prav zaradi ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če zatrjevanih dejstev ni, tudi ni nobene potrebe za izvajanje dokazov.
Vselej, kadar tožena stranka spremembi tožbe ne nasprotuje, je dolžno sodišče spremembo tožbe dopustiti.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški stalež
Če je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi bolezni ne more udeležiti. Če tega ne dokaže, delodajalec lahko nadaljuje s postopkom izredne odpovedi in se šteje, da delavcu pravica do zagovora ni bila kršena.
Trditev dolžnika, da terjatev ni zapadla v plačilo, ki niti ni dokazno podprta, ni upoštevna, ker je podlaga za izdano predhodno odredbo nepravnomočni in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Sodišče je svojo odločitev predvsem utemeljilo na tem, da ima dolžnik nepremično premoženje, ki ni zanemarljive vrednosti in prav to je tisti razlog, ki opravičuje sklep, da dolžnik ima premoženje. To dejstvo pa izključuje možnost njegove oprostitve plačila stroškov postopka.
Sodišče nima niti potrebnega znanja za opredelitev posameznih pojmov po računovodskih standardih in bi moralo imenovati izvedenca finančno-računovodske stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, za ugotovitev dejansko opravljenih dodatnih del.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku pravilno poučilo, da zoper sklep, ki je bil glede sodne takse za tožbo izdan na zahtevo tožnikov, v skladu z 2. odst. 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ni posebne pritožbe.
izbris po zfppod - odgovornost družbenikov - tek rokov
Upnik je predlog za nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika oddal na pošti s priporočeno pošiljko dne 11.10.2005 (zadnji dan roka) in se glede na 2. odst. 112. čl. ZPP šteje, da ga je tega dne izročil sodišču. V tem delu ni mogoče soglašati s pritožnikom, češ da bi moralo sodišče predlog prejeti že 11.10.2005, če naj bi bil ta pravočasen, saj 7. odst. 112. čl. ZPP določa, da velja prej omenjena določba 2. odst. 112. čl. ZPP tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - vročitev ugovora - pasivni družbenik
Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje cest - odgovornost za škodo
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi v materialnopravnem pogledu pravilno zaključilo, da tožena stranka s tem, ko je sklenila pogodbo s cestnim podjetjem o vzdrževanju cest, ni prenesla odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja, na cestno podjetje, ampak glede na izrecne določbe Zakona o javnih cestah ostaja sama odgovorna za škodo, ki zaradi slabega vzdrževanja nastane. Pogodba, sklenjena med toženo stranko in cestnim podjetjem, ureja le razmerje med njima, ne more pa spremeniti zakonite obveznosti tožene stranke, da vzdržuje državne ceste.
Ker je bila ustavitev izvršbe vezana na neplačilo predujma, bi moralo prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, ali je bil predujem nakazan na račun sodišča ali ne.