Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam.
Trditev dolžnika, da terjatev ni zapadla v plačilo, ki niti ni dokazno podprta, ni upoštevna, ker je podlaga za izdano predhodno odredbo nepravnomočni in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Sodišče nima niti potrebnega znanja za opredelitev posameznih pojmov po računovodskih standardih in bi moralo imenovati izvedenca finančno-računovodske stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, za ugotovitev dejansko opravljenih dodatnih del.
Sodišče je svojo odločitev predvsem utemeljilo na tem, da ima dolžnik nepremično premoženje, ki ni zanemarljive vrednosti in prav to je tisti razlog, ki opravičuje sklep, da dolžnik ima premoženje. To dejstvo pa izključuje možnost njegove oprostitve plačila stroškov postopka.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje cest - odgovornost za škodo
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi v materialnopravnem pogledu pravilno zaključilo, da tožena stranka s tem, ko je sklenila pogodbo s cestnim podjetjem o vzdrževanju cest, ni prenesla odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja, na cestno podjetje, ampak glede na izrecne določbe Zakona o javnih cestah ostaja sama odgovorna za škodo, ki zaradi slabega vzdrževanja nastane. Pogodba, sklenjena med toženo stranko in cestnim podjetjem, ureja le razmerje med njima, ne more pa spremeniti zakonite obveznosti tožene stranke, da vzdržuje državne ceste.
izbris po zfppod - odgovornost družbenikov - tek rokov
Upnik je predlog za nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika oddal na pošti s priporočeno pošiljko dne 11.10.2005 (zadnji dan roka) in se glede na 2. odst. 112. čl. ZPP šteje, da ga je tega dne izročil sodišču. V tem delu ni mogoče soglašati s pritožnikom, češ da bi moralo sodišče predlog prejeti že 11.10.2005, če naj bi bil ta pravočasen, saj 7. odst. 112. čl. ZPP določa, da velja prej omenjena določba 2. odst. 112. čl. ZPP tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - vročitev ugovora - pasivni družbenik
Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku pravilno poučilo, da zoper sklep, ki je bil glede sodne takse za tožbo izdan na zahtevo tožnikov, v skladu z 2. odst. 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ni posebne pritožbe.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Ker je bila ustavitev izvršbe vezana na neplačilo predujma, bi moralo prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa preveriti, ali je bil predujem nakazan na račun sodišča ali ne.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 65, 15, 38, 38/5, 65. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
ugovor tretjega - izvršilni stroški
Če je bil ugovor tretjega pravnomočno zavrnjen, potem mora tretja udeleženka upniku povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi odgovora na njen ugovor ne glede na to, da je kasneje v pravdi na nedopustnost izvršbe uspela.