ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 130, 88, 88/1, 88/1-1, 130.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - stroški prevoza na delo in z dela
Nezakonito je, če delodajalec delavcu zato, ker je ta spremenil stalno prebivališče, poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu ponudi novo zaposlitev bližje prebivališču, kot razlog za odpoved pa navede racionalizacijo delovnega procesa z zniževanjem prevoznih stroškov, ki jih je dolžan povrniti delavcu. Razlogi za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga so lahko tudi v zniževanju stroškov, vendar se s tem ne sme posegati v določbo 130. člena ZDR, s katerim je delavcu zagotovljeno povračilo prevoznih stroškov. V veljavni zakonodaji pravica do povračila potnih stroškov ni omejena niti ni določena tista oddaljenost delavca od kraja dela, pri kateri delodajalcu zaradi previsokih stroškov prevoza teh ne bi bilo potrebno povrniti.
Čeprav tožnik ni bil pisno vabljen na zagovor, je bil pred redno odpovedjo opravljen razgovor med delavcem in delodajalcem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je bila tožniku dana možnost, da se pred redno odpovedjo PZ iz razloga nesposobnosti izjavi glede neizpolnjevanja nalog, ki mu jih je naložil direktor tožene stranke, ni mogoče trditi, da mu ni bila dana možnost zagovora.
ZOR člen 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1, 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1.
alternativna obveznost - pravica
Dolžnik ima pravico izbire vse do izročitve enega od dolgovanih predmetov v izvršilnem postopku (405. člen ZOR) samo takrat kadar med strankami ni dogovorjeno kaj drugega. V vseh ostalih primerih pa je treba izhajati iz pogodbene volje strank.
ZIZ člen 42, 42. ZPP člen 319, 320, 319, 320. OZ člen 184, 184/1, 184, 184/1.
pravnomočna sodba - prehod terjatve - potrdilo o izvršljivosti
1.V pravni teoriji je sedaj sprejeto jasno stališče, da postane odločba druge stopnje pravnomočna z izdajo sodbe na drugi stopnji. Za sodbo je namreč bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe zadnji stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Vročitev sodbe stranki je pomembna tedaj, ko ima stranka pravico vložiti redno pravno sredstvo. Poleg tega je potrebno poudariti, da se pravnomočnost sodbe nanaša na pravno razmerje, kakršno je obstajalo ob koncu postopka na prvi stopnji, kar pomeni, da časovne meje pravnomočnosti zajamejo tista dejstva, ki so obstajala ob koncu glavne obravnave. Kasnejših dejstev, ki jih ni mogoče uveljavljati v rednem postopku (npr. s pritožbo), pravnomočnost ne zajema.
2.Kadar upnik predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, na katerem manjka potrdilo o izvršljivosti, je predlog za izvršbo le formalno pomanjkljiv. Lastnost izvršljivosti sodbe namreč izvira neposredno iz zakona in ne iz izvršilne klavzule.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2, 14, 14/2.
nova škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera pravdnih stroškov - plačilo odvetniških storitev
Pri odmeri odškodnine mora sodišče upoštevati na eni strani načelo individualizacije in na drugi strani načelo objektivne pogojenosti, torej jo prisoditi glede na razmerje z drugimi (manjšimi, večjimi in katastrofalnimi) škodami ter odškodninami zanje in upoštevati druge primerljive zadeve iz sodne prakse.
ZOR člen 186, 189, 186, 189. ZPP člen 151, 154, 155, 156, 182, 182/2, 151, 154, 155, 156, 182, 182/2.
odškodnina - materialna škoda - zamuda - zahtevek
Tožnik je dal osebni avtomobil popraviti in s plačilom računa je zapadla njegova terjatev do tožene stranke. Zato mu ne morejo iti zamudne obresti od dneva škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka in tožniku pravilno naložilo, da mora povrniti stroške eventualno tožene stranke. Teh stroškov ni zakrivilo niti sodišče, niti jih ni moč po krivdnem načelu naložiti primarno toženi stranki.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.