ZZK-1 člen 37, 40, 40/1, 40/1-3, 37, 40, 40/1, 40/1-3.
procesne predpostavke za vknjižbo - potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin
ZZK-1 predložitev potrdila pristojnega davčnega organa o plačilu davka na promet nepremičnin v smislu 37. člena ZZK-1 veže le na zemljiškoknjižno dovolilo v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, torej v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, in predložitve takšnega potrdila ne veže na primere, ko je predlagana vknjižba le deklaratorne narave zaradi izvirne pridobitve lastninske pravice na podlagi listine iz 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1.
ZIZ člen 42, 42. ZPP člen 319, 320, 319, 320. OZ člen 184, 184/1, 184, 184/1.
pravnomočna sodba - prehod terjatve - potrdilo o izvršljivosti
1.V pravni teoriji je sedaj sprejeto jasno stališče, da postane odločba druge stopnje pravnomočna z izdajo sodbe na drugi stopnji. Za sodbo je namreč bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe zadnji stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Vročitev sodbe stranki je pomembna tedaj, ko ima stranka pravico vložiti redno pravno sredstvo. Poleg tega je potrebno poudariti, da se pravnomočnost sodbe nanaša na pravno razmerje, kakršno je obstajalo ob koncu postopka na prvi stopnji, kar pomeni, da časovne meje pravnomočnosti zajamejo tista dejstva, ki so obstajala ob koncu glavne obravnave. Kasnejših dejstev, ki jih ni mogoče uveljavljati v rednem postopku (npr. s pritožbo), pravnomočnost ne zajema.
2.Kadar upnik predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, na katerem manjka potrdilo o izvršljivosti, je predlog za izvršbo le formalno pomanjkljiv. Lastnost izvršljivosti sodbe namreč izvira neposredno iz zakona in ne iz izvršilne klavzule.
ZDen člen 5, 44, 5, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
status podržavljenega premoženja - določanje vrednosti - nezazidano stavbno zemljišče
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.
Določba 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST) določa, kaj je potrebno predlogu za oprostitev predložiti. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 21, 21/2, 212, 212/1.
rok za izpolnitev pogodbe - paricijski rok - sodni penali
Ker lahko sodišče v skladu z navedenim določilom rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določi le v sklepu o izvršbi, sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja tudi pritožba, v navedenem določilu ni imelo podlage za določitev paricijskega roka v posebnem - sedaj izpodbijanem sklepu in je zato le ta nezakonit.
Za primere, ko višina obrestne mere zamudnih obresti za obveznost v tuji valuti ni dogovorjena in ko "zakonitih zamudnih obresti v valuti" ne določa noben predpis, novelirana določba 3. odstavka 399. člena ZOR določa, da znašajo obresti, če so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera med posamezniki, toliko, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
Delodajalec in organizacija za plačilni promet morata poznati omejitve izvršbe iz 101. in 102. člena ZIZ in pri izvrševanju sklepa paziti, da bodo omejitve iz 101. in 102. člena ZIZ spoštovane. Sodišče pa ni dolžno v svojem sklepu obrazlagati, na kakšen način bo organizacija za plačilni promet določila, katere prilive, ki bodo prispeli na transakcijski račun dolžnice, je potrebno zarubiti in do kakšne višine oziroma kako se bo ločilo tiste prilive, ki so že ustrezno zmanjšani zaradi rubeža na plačo. Banka bo torej lahko opravila blokado in poplačilo iz dolžničine plače in drugih privilegiranih prejemkov le z upoštevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. člena ZIZ, tako, da ne bo prišlo do dvakratnega rubeža iste plače oziroma prejemka - najprej pri delodajalcu in nato še pri organizaciji za plačilni promet.
ZOR člen 160, 160/1, 173, 174, 177, 200, 160, 160/1, 173, 174, 177, 200.
prometna nesreča - soodgovornost - valorizacija
Triletni otrok, 3. odst. 177. člena ZOR, objektivna odgovornosti avtomobilista, ravnanje oškodovanke na drugi strani, višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, 200. člen ZOR.
Na podlagi 10. tč. 394. čl. ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Z vročitvijo pritožbenega sklepa so podatki iz dohodne štampiljke na izvodu pritožbe, ki jo ima tožnikov pooblaščenec, dobili pomen novega dokaza v smislu 10. tč. 394. čl. ZPP.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 159, 159/1, 132, 132-4, 159, 159/1.
udeleženec v postopku - smrt stranke - prekinitev postopka
Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.
denarna odškodnina za negmotno škodo - izvedensko mnenje
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Podlaga v mnenju izvedenca so njegove strokovne ugotovitve o poškodbah in s pomočjo stroke in izkušenj izvedenec sklepa o posledicah.