Če je upoštevanje temeljnih predpisov o varnosti cestnega prometa mogoče zagotoviti le z odvzemom motornega vozila, s katerim storilec istovrstne težje prekrške stalno ponavlja, je izrek sankcije odvzema predmeta, ki se uporablja za prekrške, utemeljen.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka: utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožnik zahteva plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijana delna zamudna sodba nima razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča pravno relevantne. Iz obrazložitve ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je oprlo odločitev.
Na podlagi 10. tč. 394. čl. ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Z vročitvijo pritožbenega sklepa so podatki iz dohodne štampiljke na izvodu pritožbe, ki jo ima tožnikov pooblaščenec, dobili pomen novega dokaza v smislu 10. tč. 394. čl. ZPP.
ZZVZZ člen 60, 60. ZDavP člen 49, 89, 49, 89. ZDavP-1 člen 144, 144, 144.
prispevki - zdravstveno zavarovanje
Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.
Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.
Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronsko aparaturo. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi.
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZOR člen 210, 214, 219, 220, 210, 214, 219, 220.
višina uporabnine - solastninska pravica - poslovodstvo brez naročila
Sodišče je višino uporabnine izračunalo iz sedanje vrednosti nepremičnine, torej z upoštevanjem investicijskega vzdrževanja sporne nepremičnine. Če mora toženka plačati uporabnino od vrednosti nepremičnine, ki je večja tudi zaradi njenih vlaganj v okviru investicijskega vzdrževanja, ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka od teh vlaganj nima nobene koristi.
ZDSS člen 31, 33, 31, 33. ZUP člen 43, 142, 43, 142. ZPIZ-1 člen 251, 252, 252, 251.
aktivna legitimacija - socialni spor
Če stranka nima pravic po materialnem pravu, v socialnem sporu ni aktivno legitimirana in se tožbeni zahtevek zavrne (ne pa zavrže tožba).
Ker je delovnemu invalidu med zaposlitvijo zagotovljeno posebno varstvo, ki zadeva tudi delodajalca, pravna oseba - delodajalec, pri katerem je zavarovanec zaposlen v času izdaje in vročitve dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravic, lahko uveljavi sodno varstvo.
Tožena stranka je dokončno odločbo pravilno vročila pravni osebi, ki je, kot tedanji delodajalec zavarovanca, vložila pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima oseba, ki izkaže pravni interes. Ta interes izkaže, če zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek ugotovitve invalidnosti ter priznanja pravic s tem v zvezi je poseben upravni postopek in bi zavarovančev novi delodajalec, ne glede na prijavo sprememb v matični evidenci zavarovancev, moral pri toženi stranki do dokončnosti odločbe, ki je bila pritožnici vročena več kot 6 mesecev po spremembi zavarovančeve zaposlitve, zahtevati vstop v postopek ter vročitev dokončne odločbe, s čimer bi si zagotovil rok za vložitev tožbe. Ker tega ni storil in ker tudi ni izkazal, da je dokončno odločbo od skupne pravne službe prejel po izteku roka za vložitev tožbe, je rok za vložitev tožbe zamudil. ZDSS ne določa nobenih izjem glede roka za vložitev tožbe.
Tožnikovo ravnanje je bil tisti začetni in tudi odločilni vzrok, da je prišlo do prometne nesreče. Pri vožnji zavarovanke tožene stranke ni našlo nobene nepravilnosti. Tožena stranka je odgovorna za to nesrečo na podlagi objektivne odgovornosti, ker je motorno vozilo v razmerju do pešca nevarna stvar. Ker se je nesreča pripetila v bližini osnovne šole v času zaključka pouka, ko so na obeh straneh ceste stali otroci, zato takšen dogodek za voznika ni mogel biti nepričakovan.
V konkretnem primeru ne gre za napoved pritožbe kot to zmotno meni tožeča stranka, ampak za tožbo. Zato mora tudi v primeru, ko ne gre za postopek v sporu majhne vrednosti ali zaradi izdaje plačilnega naloga tožeča stranka plačati takso, preden sodišče prve stopnje tožbo vzame v obravnavo. Po 1. odst. 105.a člena ZPP je treba namreč tožbi priložiti tudi dokazilo o plačilu dolžne sodne takse, po 2. odst. 105.a člena ZPP pa v primeru, če taki vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, sodišče ravna s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena.
pogodba o delitvi ekskluzivne pravice za prodajo izdelkov - posamezne dobave izdelkov
Pri tej pogodbi ne gre za kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere bi se opravljale posamezne dobave kot delne dobave, ampak gre za pogodbo, s katero je tožeča stranka toženi stranki dodelila ekskluzivno pravico za prodajo izdelkov S..
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.
ugovor zapadlosti terjatve - nadaljevanje postopka
V konkretnem primeru je dolžnik zatrjeval, da terjatev upnika še ni zapadla, ne torej tudi, da terjatev ne bi obstajala. To pa pomeni, da je dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. V takih primerih sodišče prve stopnje ob ugoditvi ugovoru ne razveljavi sklepa o izvršbi v celoti, ampak glede na določilo 3. odst. 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot postopek v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.