ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 21, 21/2, 212, 212/1.
rok za izpolnitev pogodbe - paricijski rok - sodni penali
Ker lahko sodišče v skladu z navedenim določilom rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določi le v sklepu o izvršbi, sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja tudi pritožba, v navedenem določilu ni imelo podlage za določitev paricijskega roka v posebnem - sedaj izpodbijanem sklepu in je zato le ta nezakonit.
ZOR člen 160, 160/1, 173, 174, 177, 200, 160, 160/1, 173, 174, 177, 200.
prometna nesreča - soodgovornost - valorizacija
Triletni otrok, 3. odst. 177. člena ZOR, objektivna odgovornosti avtomobilista, ravnanje oškodovanke na drugi strani, višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, 200. člen ZOR.
Na podlagi 10. tč. 394. čl. ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Z vročitvijo pritožbenega sklepa so podatki iz dohodne štampiljke na izvodu pritožbe, ki jo ima tožnikov pooblaščenec, dobili pomen novega dokaza v smislu 10. tč. 394. čl. ZPP.
Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronsko aparaturo. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi.
Tožnikovo ravnanje je bil tisti začetni in tudi odločilni vzrok, da je prišlo do prometne nesreče. Pri vožnji zavarovanke tožene stranke ni našlo nobene nepravilnosti. Tožena stranka je odgovorna za to nesrečo na podlagi objektivne odgovornosti, ker je motorno vozilo v razmerju do pešca nevarna stvar. Ker se je nesreča pripetila v bližini osnovne šole v času zaključka pouka, ko so na obeh straneh ceste stali otroci, zato takšen dogodek za voznika ni mogel biti nepričakovan.
ZZVZZ člen 60, 60. ZDavP člen 49, 89, 49, 89. ZDavP-1 člen 144, 144, 144.
prispevki - zdravstveno zavarovanje
Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.
Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.
ZDSS člen 31, 33, 31, 33. ZUP člen 43, 142, 43, 142. ZPIZ-1 člen 251, 252, 252, 251.
aktivna legitimacija - socialni spor
Če stranka nima pravic po materialnem pravu, v socialnem sporu ni aktivno legitimirana in se tožbeni zahtevek zavrne (ne pa zavrže tožba).
Ker je delovnemu invalidu med zaposlitvijo zagotovljeno posebno varstvo, ki zadeva tudi delodajalca, pravna oseba - delodajalec, pri katerem je zavarovanec zaposlen v času izdaje in vročitve dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravic, lahko uveljavi sodno varstvo.
Tožena stranka je dokončno odločbo pravilno vročila pravni osebi, ki je, kot tedanji delodajalec zavarovanca, vložila pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima oseba, ki izkaže pravni interes. Ta interes izkaže, če zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek ugotovitve invalidnosti ter priznanja pravic s tem v zvezi je poseben upravni postopek in bi zavarovančev novi delodajalec, ne glede na prijavo sprememb v matični evidenci zavarovancev, moral pri toženi stranki do dokončnosti odločbe, ki je bila pritožnici vročena več kot 6 mesecev po spremembi zavarovančeve zaposlitve, zahtevati vstop v postopek ter vročitev dokončne odločbe, s čimer bi si zagotovil rok za vložitev tožbe. Ker tega ni storil in ker tudi ni izkazal, da je dokončno odločbo od skupne pravne službe prejel po izteku roka za vložitev tožbe, je rok za vložitev tožbe zamudil. ZDSS ne določa nobenih izjem glede roka za vložitev tožbe.
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZOR člen 210, 214, 219, 220, 210, 214, 219, 220.
višina uporabnine - solastninska pravica - poslovodstvo brez naročila
Sodišče je višino uporabnine izračunalo iz sedanje vrednosti nepremičnine, torej z upoštevanjem investicijskega vzdrževanja sporne nepremičnine. Če mora toženka plačati uporabnino od vrednosti nepremičnine, ki je večja tudi zaradi njenih vlaganj v okviru investicijskega vzdrževanja, ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka od teh vlaganj nima nobene koristi.
52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in zanj dolžniku ni bilo treba predložiti dokazov, saj za zastaranje pravno relevantne okoliščine (zapadlost terjatve, datum vložitve izvršilnega predloga ipd.) izhajajo iz listin, ki se v spisu že nahajajo.
ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10.
rubež - zamudne obresti - stroški izvršitelja
Za rubež, ki ga je izvršitelj razpisal, nato pa ga zaradi upnikovega preklica ni izvedel, izvršitelju pripada nagrada v višini 25% plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tar. št. 1 pravilnika.
Obračun zamudnih obresti pa je bil potreben zaradi priglasitve nagrade in stroškov v zvezi z rubežem, saj izvršitelju za opravo tega dejanja pripada plačilo glede na vrednost terjatve, pri čemer se upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, obresti in stroškov.
pravne posledice - začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe
Po določilu 30. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča in ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je tudi ta, da se prekinejo izvršbe, ki že tečejo (2. odst. 36. čl. ZPPSL). Glede na takšno zakonsko ureditev se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve upnika, češ da je bil izpodbijani sklep izdan v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave še ni postal pravnomočen, ker da je upnik zoper njega vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
prometna nesreča - odgovornost za nastalo škodo - deljena odgovornost
Tožeča stranka ni korektno citirala navedb v izpodbijani sodbi glede vprašanja odgovornosti za nastalo nesrečo. Sodišče prve stopnje je res zapisalo v obrazložitvi, da na podlagi izvedenih dokazov zaključuje, da je dne 27.6.2001 v naselju G. do prometne nezgode prišlo izključno zaradi načina vožnje voznika tovornega vozila, tako kot je zatrjevala tožeča stranka, vendar pa je svojo obrazložitev nadaljevalo in opozorilo, da sodišče ni moglo zaključiti, da je bil ta voznik tudi izključno odgovoren za škodo, ki je v tej prometni nezgodi nastala. Pri odgovornosti za nastalo škodo v prometni nezgodi je sodišče prve stopnje izrecno povedalo, da je podana soodgovornost zavarovanca tožeče stranke do 30%. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje s tem ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor - zatrjevanje negativnega dejstva - dokazno breme
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.
novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe - ugovor
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bi bil utemeljen, le če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa ni šlo v konkretnem primeru.
Upnica je namreč predlagala nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, torej z izvršilnim sredstvom, ki je v 30. členu ZIZ izrecno navedeno, medtem ko sta predmeta izvršbe dve do ene četrtine dolžniku solastni nepremičnini, za kateri pa tekom postopka ni bilo zatrjevano, niti izkazano, da sta iz izvršbe izvzeti oziroma je izvršba na njih v smislu 32. člena ZIZ omejena.