Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka: utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožnik zahteva plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijana delna zamudna sodba nima razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča pravno relevantne. Iz obrazložitve ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je oprlo odločitev.
pogoji za veljavnost oporoke - oblika oporoke - lastnoročna oporoka
Pri presoji ali je tako ali drugače izražena zapustnikova volja pravno veljavna ali ne, je sodišče prve stopnje v prvi vrsti vezano na določila Zakona o dedovanju, ki govorijo o pogojih za veljavnost oporoke.
Določba 2. odst. 169. člena ZPP (podobno določa tudi 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST) določa, kaj je potrebno predlogu za oprostitev predložiti. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila taks ni formalno nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne, in je tako vlogo treba obravnavati po vsebini.
Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronsko aparaturo. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi.
ZZVZZ člen 60, 60. ZDavP člen 49, 89, 49, 89. ZDavP-1 člen 144, 144, 144.
prispevki - zdravstveno zavarovanje
Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.
Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.
Tožnikovo ravnanje je bil tisti začetni in tudi odločilni vzrok, da je prišlo do prometne nesreče. Pri vožnji zavarovanke tožene stranke ni našlo nobene nepravilnosti. Tožena stranka je odgovorna za to nesrečo na podlagi objektivne odgovornosti, ker je motorno vozilo v razmerju do pešca nevarna stvar. Ker se je nesreča pripetila v bližini osnovne šole v času zaključka pouka, ko so na obeh straneh ceste stali otroci, zato takšen dogodek za voznika ni mogel biti nepričakovan.
ZDSS člen 31, 33, 31, 33. ZUP člen 43, 142, 43, 142. ZPIZ-1 člen 251, 252, 252, 251.
aktivna legitimacija - socialni spor
Če stranka nima pravic po materialnem pravu, v socialnem sporu ni aktivno legitimirana in se tožbeni zahtevek zavrne (ne pa zavrže tožba).
Ker je delovnemu invalidu med zaposlitvijo zagotovljeno posebno varstvo, ki zadeva tudi delodajalca, pravna oseba - delodajalec, pri katerem je zavarovanec zaposlen v času izdaje in vročitve dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravic, lahko uveljavi sodno varstvo.
Tožena stranka je dokončno odločbo pravilno vročila pravni osebi, ki je, kot tedanji delodajalec zavarovanca, vložila pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima oseba, ki izkaže pravni interes. Ta interes izkaže, če zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek ugotovitve invalidnosti ter priznanja pravic s tem v zvezi je poseben upravni postopek in bi zavarovančev novi delodajalec, ne glede na prijavo sprememb v matični evidenci zavarovancev, moral pri toženi stranki do dokončnosti odločbe, ki je bila pritožnici vročena več kot 6 mesecev po spremembi zavarovančeve zaposlitve, zahtevati vstop v postopek ter vročitev dokončne odločbe, s čimer bi si zagotovil rok za vložitev tožbe. Ker tega ni storil in ker tudi ni izkazal, da je dokončno odločbo od skupne pravne službe prejel po izteku roka za vložitev tožbe, je rok za vložitev tožbe zamudil. ZDSS ne določa nobenih izjem glede roka za vložitev tožbe.
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZOR člen 210, 214, 219, 220, 210, 214, 219, 220.
višina uporabnine - solastninska pravica - poslovodstvo brez naročila
Sodišče je višino uporabnine izračunalo iz sedanje vrednosti nepremičnine, torej z upoštevanjem investicijskega vzdrževanja sporne nepremičnine. Če mora toženka plačati uporabnino od vrednosti nepremičnine, ki je večja tudi zaradi njenih vlaganj v okviru investicijskega vzdrževanja, ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka od teh vlaganj nima nobene koristi.
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.
Predmet obveznosti prvotožene stranke po pogodbi z dne 10.4.1992 je bila obnova starega objekta in zgraditev prizidka na njegovi južni strani. V noči med 23. in 24.04.1992 je prišlo do porušenja starega objekta. Če je torej prišlo do porušenja objekta, katerega obnova je bila dogovorjena med strankama pogodbe z dne 10.4.1992, je logičen zaključek, da njegova obnova ni (več) možna, ravno tako pa ni možna izgradnja prizidka k objektu, ki ga (več) ni. Glede na to je v tem delu mogoče pritrditi pritožbi, da je postala izpolnitev pogodbe zaradi porušenja objekta nemogoča; odpadla je podlaga pogodbe (1. odst. 51. čl. ZOR), prišlo je do razdrtja pogodbe, s tem pa je za prvotoženo stranko nastopila obveznost vrnitve prejetega (4. odst. 210. čl. ZOR.
nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev vloge
Kot pravilno navaja upnik je dejansko upnik sklep, s katerim je sodišče prve stopnje od njega zahtevalo, naj predlog dopolni tako, da navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri se nahajajo dolžničina denarna sredstva, prejel dne 3.1.2006. To pa pomeni, da do dneva izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 25.1.2006 rok 30 dni sploh še ni potekel. Dne 1.2.2006 je sicer upnik tudi predlagal podaljšanje roka. Vendar pa že prej omenjeno dejstvo pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo pred potekom 30 dnevnega roka, ki ga je dodelilo upniku.
Delavec, ki mu delovno razmerje preneha na podlagi redne odpovedi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike odpravnine med odpravnino, ki mu gre po 109. členu ZDR in odpravnino, določeno v panožni kolektivni pogodbi za trajno presežne delavce.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor - zatrjevanje negativnega dejstva - dokazno breme
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.
Že zgolj dejstvo, da je tožena stranka vračilo kredita podaljšala še preden je bila začasna odredba sploh predlagana ne omogoča sklepanja, da je bil kredit podaljšan zaradi izdane začasne odredbe.
Ker dokončni sklep tožene stranke, s katerim je tožniku naložila vrnitev štipendij in stroškov v zvezi z učenjem tujega jezika, ni izvršilni naslov, tožnik nima pravne koristi za razveljavitev tega sklepa v sodnem postopku, zato se tožba zavrže.