ZCes-1 člen 5, 9, 66, 78, 78/3, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56. ZJC člen 6, 6/3, 6/3-1.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - cesta - državna cesta - varovalni pas ceste
Direkcija za infrastrukturo izda soglasje za postavitev objekta za oglaševanje, če s predlaganim posegom v varovalni pas ceste niso prizadeti interesi varovanja ceste in prometa na njej.
Določba 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, na katero je svojo odločitev oprl prvostopni organ, po mnenju sodišča v ničemer ne širi določb in ne presega namena zakona, zato se na podlagi prehodne določbe 125. člena ZCes-1 uporablja tudi po uveljavitvi ZCes-1.
odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - odvzem glasovalnih pravic - rok za izvršitev odločbe - ničnostni razlog - ničnost odločbe
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivosti odločbe, torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi. Ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je zato treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov. Že iz zakonske opredelitve razloga, ki ga uveljavlja tožnik, ki določa da je nična odločba "ki je sploh ni mogoče izvršiti" izhaja, da je s tem mišljena t. i. objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve) ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve) obveznosti, ki so naložene tožniku z Odločbo, ne pomenijo ne ene ne druge oblike nemožnosti izvršitve Odločbe in ta ničnosti razlog v obravanvani zadevi ni podan. Tožniku je bilo naloženo procesno dejanje, in sicer da mora v določenem roku prodati kvalificiran delež, ki ga je možno izvršiti tudi v okviru pravnega sistema tudi v skladu z določbami ZFPPIPP.
razrešitev notarja - razlogi za razrešitev - obsodba za kaznivo dejanje - disciplinska kršitev - načelo ne bis in idem - oseba vredna javnega zaupanja - tekoči posli vlade
Odločitev o razrešitvi notarja ni vezana na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe določa 78. člen KZ-1. V danem primeru je toženka ugotavljala okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da tožnik kot notar na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno in v skladu s predpisi in ne bo varoval ugleda notarskega poklica.
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je z izpodbijano odločbo ponovno kaznovan s sankcijo za kaznivo dejanje, storjeno pred trinajstimi leti, za katero je bil že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku. V predmetni zadevi gre za ugotovitev, da tožnik, ki opravlja notarsko službo, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev, ker je nevreden javnega zaupanja za opravljanje notariata. Gre za razlog iz petega odstavka 8. člena ZN.
Pojmovanje „opravljanja tekočih poslov“ v skladu z Ustavo RS in pristojnostmi ter nalogami ministrstva zajema in se nanaša med drugim na sprejemanje in izdajanje predpisov (tistih ki so že v teku, novih predpisov, predpisov v postopku prilagajanja zakonodaje pravu ES), kakor tudi kadrovska vprašanja. Po mnenju sodišča pri kadrovskih zadevah (imenovanja, razrešitve), pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana strokovnost, delovne izkušnje in ne politična primernost, omejitev na opravljanje „tekočih poslov“ ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov s področja urejanja kadrovskih vprašanj.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni ustrezna, saj ne omogoča preizkusa odločitve, niti glede točkovanja tožnikovega projekta niti glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski ukrep - cesta - državna cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Člen 78 ZCes-1 uvodoma predpisuje prepoved postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja (prvi odstavek), nato pa v drugem odstavku določa pogoje, pod katerimi pa je postavitev takih objektov možna ob soglasju direkcije. Ker pa tega soglasja tožnik nedvomno nima, objekti pa so postavljeni ob državni cesti, je organ mogel in moral zaključiti, da je podan pravno relevantni dejanski stan za izrek spornega ukrepa.
Pogoj za izterjavo obveznosti po določbi drugega stavka prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 obstoj izvršilnega naslova (odmerne odločbe) po določbah ZDavP-2, ki se izda v ugotovitvenem postopku, ob udeležbi stranke, to je osebe, zoper katero teče postopek. Takšna odmerna odločba skladno s 1. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 po izvršljivosti predstavlja izvršilni naslov in podlago za izvršbo zoper poroka. Ravnanje davčnega organa, ki je v obravnavani zadevi izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva iz naslova zakonskega poroštva po 148. členu ZDavP-2 zoper tožnika kot poroka, ni pravilno.
V obravnavani zadevi je, kot že navedeno, toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 30. 7. 2014 do 22. 3. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti.
ZDavP-2 člen 288. ZDoh-1-UPB4 člen 45, 136, 136/1.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. členu Konvencije bistveno, da se določila člena sicer nanašajo na delo v državnih službah oziroma na državne uslužbence, vendar pa nikakor ne veljajo samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij,...), poleg tega pa odpade pogoj, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij. Sodišče še dodaja, da delodajalce, ki se v Avstriji štejejo za državo, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave, določa avstrijska nacionalna zakonodaja, od tovrstne opredelitve pa je odvisna pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve glede na določbe Konvencije. Slednje pa mora upoštevati tudi finančni organ pri odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek iz naslova plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre. Tožena stranka je sicer tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, kar predstavlja napačno materialno podlago in bi morala kot pravilno materialno podlago uporabiti drugi odstavek 13. člena ZBPP. Vendar to na pravilnost odločitve o zavrniti tožnikove prošnje za dodelitev BPP ne vpliva.
Dovoljenje se izda dajalcu kredita, ki opravlja storitev potrošniškega kreditiranja, izda pa se za vsako poslovno enoto, v kateri se opravlja te storitve.
brezplačna pravna pomoč - izločitev uradne osebe - pravni interes
Toženka je pravilno zavrgla tožnikovo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča. Slednji je namreč v zadevi (o prošnji za BPP) že odločil, zato lahko oziroma mora tožnik razloge za njegovo izločitev uveljavljati v okviru pravnih sredstev, konkretno v tožbi v upravnem sporu zoper izdano odločbo o prošnji.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76c, 77. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - hišni red - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je logična uporaba določb ZTuj-2 tudi za prosilce za mednarodno zaščito, pridržane v centru. Drugačna razlaga bi namreč privedla do tega, da uradne osebe, ki skrbijo za red in disciplino v centru, ne bi mogle zagotavljati reda, varnosti in normalnega bivanja oseb napotenih v center.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za opredelitev pridobivalnega prostora, na katerem je bila pridobljena in na katerem se posledično prenaša rudarska pravica, sta ključni dovoljenji z dne 6. 8. 1980 in z dne 13. 10. 1998. Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da v dovoljenjih uporabljeni pojem pridobivalni prostor ne ustreza današnjemu pojmu pridobivalnega prostora, za kar pa po presoji sodišča ni podala zadostne pravne utemeljitve.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - mladoletni prosilci
Organ lahko zavrne prošnjo mladoletnega prosilca, če ugotovi, da prosilec prihaja iz varne izvorne države in očitno ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, ker ne navaja tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali zaključek, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država.
Tožnikova izjava o tem, da v Alžiriji ugrabljajo otroke, je ostala premalo konkretizirana in preveč pavšalna. Tožnik je bil tako pri podaji prošnje za mednarodno zaščito kot pri osebnem razgovoru zastopan po zakoniti zastopnici in pooblaščenki, vendar pa konkretnejših navedb ali dokaznih predlogov v tej smeri ni podal (23. člen ZMZ-1). Sodišče je že večkrat poudarilo, da je zlasti v primeru mladoletnih prosilcev za azil na strani organa povečano dokazno breme, vendar pa to nikakor ne pomeni, da so prosilci istočasno tega dokaznega bremena povsem razbremenjeni.
Obrazložitev izpodbijanega ugotovitvenega sklepa ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa 214. člen ZUP. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Iz obrazložitve je mogoče razbrati dva razloga za sprejem izpodbijanega sklepa, in sicer, da volja volivcev ni jasno izražena in da pobuda ni oblikovana v skladu z določbo 16. člena ZRLI, vendar pa razlogi za tako stališče niso obrazloženi.
Po presoji sodišča bi tožena stranka tožniku že v postopku odločanja o dodelitvi BPP morala omogočiti, da v tožbi uveljavljene tožbene razloge uveljavi že v postopku pred izdajo odločbe. Odsotnost navedenega procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 9. člena ZUP, je po presoji sodišča vplivala na zakonitost odločitve, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa, kljub temu, da je tožena stranka pridobila podatke o katastrskem dohodku (listina C10) po uradni dolžnosti, ne izhaja presoja tega podatka v luči določbe 7. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, kdaj se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na kanalizacijsko omrežje - izgradnja nove komunalne opreme - dokazi in dokazovanje
Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča s komunalno opremo pomeni, da je bila vzpostavljena možnost priključitve na določeno vrsto komunalne opreme, ne pa, da je bila ta komunalna oprema v celoti zgrajena na novo.
Tožnica je v tožbi sicer predlagala izvedbo vrste dokazov, vendar se ti dokazi deloma nanašajo na listine v upravnem spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporne, za preostale dokaze pa tožnica ne pojasni, katera dejstva želi z njimi dokazati oziroma predlagani dokazi v skladu z gornjo obrazložitvijo (posebno glede zakonitosti odloka) ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.
tožba v upravnem sporu - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o predmetni tožbi, ker odločba drugostopenjskega upravnega organa, ki jo tožnica izpodbija v predmetnem upravnem sporu, ne predstavlja upravnega akta in tudi ne akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede na zgoraj navedene razloge je upravni akt, ki se lahko v obravnavani zadevi izpodbija, odločba prvostopenjskega upravnega organa (z upoštevanjem odločitve v 1. točki izreka odločbe drugostopenjskega upravnega organa), o izpodbijanju katere je bilo že pravnomočno odločeno v drugem upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - nezahtevni objekt
Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo.