komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na kanalizacijsko omrežje - izgradnja nove komunalne opreme - dokazi in dokazovanje
Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča s komunalno opremo pomeni, da je bila vzpostavljena možnost priključitve na določeno vrsto komunalne opreme, ne pa, da je bila ta komunalna oprema v celoti zgrajena na novo.
Tožnica je v tožbi sicer predlagala izvedbo vrste dokazov, vendar se ti dokazi deloma nanašajo na listine v upravnem spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporne, za preostale dokaze pa tožnica ne pojasni, katera dejstva želi z njimi dokazati oziroma predlagani dokazi v skladu z gornjo obrazložitvijo (posebno glede zakonitosti odloka) ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - dovozna pot - funkcionalno zemljišče k stavbi
Nikjer ni določeno, da po „funkcionalnem zemljišču“ ne more potekati tudi dovozna pot, da bi obstajale kakšne druge ovire za takšno pot, pa tožnica niti ne navaja.
Obrazložitev izpodbijanega ugotovitvenega sklepa ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa 214. člen ZUP. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Iz obrazložitve je mogoče razbrati dva razloga za sprejem izpodbijanega sklepa, in sicer, da volja volivcev ni jasno izražena in da pobuda ni oblikovana v skladu z določbo 16. člena ZRLI, vendar pa razlogi za tako stališče niso obrazloženi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - nezahtevni objekt
Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo.
Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Gre torej za izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori, ki jih tožnik v tožbi izpostavlja v dokaz zatrjevanju, da samostojni podjetnik ne more odgovarjati za obveznosti podjetnika kot fizične osebe, neutemeljeni.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/3, 47a/6. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - begunec - združitev družine - neizkazane družinska vezi - dokazovanje sorodstvene vezi - skladnost s pravnim redom EU
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Zavrnitev prošnje ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
ZVoz člen 53, 53/9. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (2011) člen UL RS št. 12/2016 priloga I . tč. 1. Pravilnik o vozniških dovoljenjih (2011) člen 5, 5/7, 5/8, 5/9, 28 (UL RS št. 68/2011, 4/2013).
Ker za čim manjšo časovno razliko med izdajo zdravniškega spričevala in izdajo (podaljšanje) vozniškega dovoljenja tožeča stranka upravnemu organu ničesar (utemeljeno) ne očita, je podano tudi sorazmerje v ožjem pomenu besede med konkretnim časovnim zamikom podaljšanja vozniškega dovoljenja in izdajo zdravniškega spričevala v konkretnem primeru, kar je tudi predmet tega spora.
Tožnica je po podatkih v spisu zahtevala od Upravne enote, da ji fotografijo vrne, saj je v drugostopenjskem aktu navedeno, da zahteva pritožnice po vrnitvi fotografije, ki jo je predložila k vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, nima podlage v materialnih predpisih.
ZUPJS člen 10, 10/11, 11, 11/1, 11/1-1. ZSVarPre člen 20, 20/1. ZBPP člen 41, 41/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina - dodelitev otroka - družinski član prosilca
Dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč je, da v času odločanja pristojemu organu sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval obveznosti plačevanja preživnine, ke o tem ni bil seznanjen.
Na spornem zemljišču je v skladu s prostorskimi akti in varstvenim režimom (novo)gradnja dopustna. Kulturnovarstveni pogoji pa so namenjeni določitvi pogojev gradnje tako, da se območje spomenika ustrezno varuje.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.
Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
Tožbena navedba, da je odločba nična, ker je ni mogoče izvršiti, saj njegova obveznosti ni konkretizirana, iz odločbe pa ni moč razbrati, kje in kako naj zgradi priključek na javno kanalizacijo, niti ni jasno opredeljeno mesto priključitve, ni utemeljena, saj navedeni razlogi ne pomenijo objektivne neizvršljivosti, kar je po določbah ZUP pogoj za to, da se odločba izreče za nično zaradi dejanske neizvršljivosti.
Navedbe toženke v izpodbijani BPP odločbi, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 z vsebino, naj razjasni oziroma se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., tožniku vročen 7. 8. 2018, so protispisne. Dopis s takšno vsebino je bil namreč, glede na podatke upravnega spisa, tožniku vročen 11. 9. 2018 in ne 7. 8. 2018, kot to navaja toženka v izpodbijani odločbi. To sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in presoje dokazov oziroma je tožnik dobil zgolj navidezno možnost, da se je izrekel o spornem dejstvu in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi počakala na iztek roka, ki ga je dala tožniku za odgovor na njen drugi poziv, ki je bil tožniku, kot že povedano, vročen 11. 9. 2018.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 81/1-4, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
pridržanje - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - ogrožanje varnosti ljudi - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega iz države - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - kontradiktornost postopka
Tožniku pred odločitvijo v postopku, ki mu je bila po določbah četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 ustno naznanjena, ni bila dana možnost, da poda navedbe in ugovore, pomembne za vodenje postopka in odločitev.
V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, zakaj organ šteje, da pogojna obsodba (pri čemer iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodba pravnomočna, tožnik pa je zatrjeval, da se bo zoper njo pritožil) oziroma dejanje, ki naj bi bilo predmet obsodilne sodbe (razen citiranja zakonske določbe), predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo varnosti tožnikove žene, da je podana podlaga za omejitev gibanja. Kazenska sodba tudi ni del upravnega spisa, iz obrazložitve pa tudi ni mogoč zaključek, ali se je organ z relevantnimi okoliščinami iz te sodbe sploh seznanil. Iz podatkov spisa ne izhaja opis dejanja, čas, način storitve in tudi ne presoja dejanja, ki je bilo podlaga za izrečen ukrep, v smislu, da tudi v času izrečenega ukrepa tožnik predstavlja za ženo resnično in dovolj resno grožnjo.
Subjektivne okoliščine tožnika kažejo, da je toženka precenila znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil. Toženka je zato napačno uporabila določbo Uredbe Dublin III in neupravičeno izrekla prestrog ukrep, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Da pa bi imel tožnik namen zapustiti Slovenijo in vzeti otroke s seboj, kot toženka tudi utemeljuje nesodelovanje v postopku, pa je na glavni obravnavi zanikal. Zakaj je toženka naredila sklep, da bo vzel tožnik pri pobegu s seboj še svoje otroke, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1. ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonita obveznost preživljanja
Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica še ni stara šestindvajset let in da se redno šola, zato so jo starši dolžni preživljati. Organ za BPP je torej pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pravilno upošteval tudi njene starše.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnitev pogodbene obveznosti - število zaposlenih - vštetje opravljenih delovnih ur
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 uporablja kratico LDE - Letne delovne enote - to je število zaposlenih za polni delovni čas, ki so v obravnavanem obdobju delali za podjetje oziroma v imenu podjetja. Za odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta se ne všteva v LDE.
ZDavP-2 člen 159, 160, 160/1, 160/3, 160/4, 166, 166/2.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - omejitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. člena ter 159. in 160. člen ZDavP-2.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Včlanitev v fitnes klub in najem parkirnega mesta še ne pomeni osebnih vezi, spletenih v Monaku. Zaradi nepreverljivosti zatrjevanega se je mogoče strinjati tudi s tistimi razlogi davčnih organov, po katerih kot osebne vezi ni mogoče upoštevati zatrjevane partnerske zveze, ki naj bi jo imela tožnica v Monaku. Zato ostaja njena osebna vez - tj. s sinom kot vzdrževanim družinskim članom, ki ostaja v Sloveniji, močnejša kot tista, ki jo ima tožnica z Monakom. Vendar pa to velja zgolj načeloma, saj davčni organ pri presoji neupravičeno ni upošteval tožničinih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi, ki jih ima tožnica s svojim sinom ter o stikih, ki jih ima s sinom v Monaku. Povsem nepresojen pa je ostal tudi zatrjevani namen tožnice, da dokončno odide in s tem za stalno prekine rezidenčne vezi s Slovenijo ter v tem okviru predvsem zatrjevano in neprerekano dejstvo, da tožnica v Sloveniji nima več prebivališča, ki bi ji bilo ob vrnitvi v Slovenijo na razpolago oziroma da je njeno stalno in hkrati edino prebivališče v Monaku.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.