brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku - pridobitev premoženja
Od vrednosti premoženja, ki jo prosilec prejme v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, se odštejejo zgolj tisti stroški, ki jih je Republika Slovenija dobila povrnjene od nasprotne stranke, stroški, ki jih je prejemnik BPP moral plačati za stroške postopka iz lastnih sredstev, pa pri tem niso upoštevni, je toženka tudi pravilno ugotovila dejansko stanje.
Drugostopenjski organ tožniku ni dal možnosti, da bi se izjavil o ortofoto posnetkih, na podlagi katerih je ugotovil drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil prvostopni organ. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke v upravnem postopku. Enako kršitev je ponovil prvostopenjski organ v ponovnem postopku odločanja s tem, da je zgolj povzel ugotovitve drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja zadeve. S tem ko je v izpodbijani odločbi zapisal, da je pri odločanju vezan na ugotovitev drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja in ga zato ni ocenjeval ter se tudi ni opredelil do argumentov tožnika in njegovih dokaznih predlogov, pa je ravnal tudi v nasprotju z določbo 10. člena ZUP, ki upravnemu organu nalaga, da presodi katera dejstva šteje za dokazana in to na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.
ZDDPO-1 člen 11. ZDDPO-2 člen 12, 29. ZUP člen 253.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - računi - neverodostojna knjigovodska listina - davčno (ne)priznani odhodki - neopravljene storitve - ponovljeni postopek
Tožbenega argumenta o kršitvi 253. člena ZUP in o tem, da bi morala tudi izpodbijana odločba temeljiti na oceni dejanske vrednosti del, kot je bila napravljena s cit. prvostopenjsko odločbo iz drugega ponovnega postopka, sodišče ne more sprejeti, saj, v ponovnem postopku davčni organ lahko ugotovi drugačno dejansko stanje. Drugi odstavek 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ, medtem ko mora prvostopenjski organ, v primeru odprave in vrnitve zadeve v ponovni postopek, sprejeti drugačno pravno odločitev, če ugotovi drugačno dejansko stanje. Na tej osnovi torej ni podana s tožbo uveljavljana kršitev odločanja v škodo tožnika, saj je prvostopenjski davčni organ ob ponovni oceni že predhodno pridobljenih in izvedenih dokazov ugotovil drugačno dejansko stanje.
Tožnik je ves davčni postopek ugovarjal izpodbijani odmerni odločbi zato, ker pri odmeri ni bilo upoštevano povprečenje dohodka pod oznako 6300 - drugi dohodki. Pri tem se je že v ugovoru zoper informativni izračun skliceval na 11. člen ZKDPZJU ter na navodila oziroma pojasnila DURS, ki se nanašajo na omenjeno pravno podlago in ki naj bi omogočala, da se v zvezi z izplačanim dohodkom uporabi metoda povprečenja. Kljub temu se davčni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi o omenjenem ugovoru ni izrekel, temveč se je o njem izrekel šele organ druge stopnje, ko je odločal o tožnikovi pritožbi.
Toženka pravilno zaključuje, da so opis namena, projektna dokumentacija oziroma v primeru, če ne gre za poseg, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, skica in opis posega, nujna formalna sestavina popolne vloge.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pogodbeno razmerje - dohodki iz zaposlitve - neveljavna pogodba
V zvezi z dohodki, ki so bili izplačani po pogodbah, sklenjenih z zdravniki samostojnimi podjetniki izhaja, da so bile te pogodbe sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi in da se zato dohodki zdravnikov, ustvarjeni na podlagi neveljavnih pogodb, ne morejo davčno obravnavati kot dohodki po 46. členu ZDoh-2, kot je to storila tožeča stranka. Sodišče je te dohodke napačno ovrednotilo kot dohodke iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2) zato je treba tovrstne dohodke zdravnikov, zaposlenih pri tožeči stranki, enako kot dohodke zdravnikov, ki so bili zaposleni drugje, davčno obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča je torej očitno, da v že omenjenem delu, to je glede obračuna davkov in prispevkov od dohodkov pri tožeči stranki zaposlenih zdravnikov, v davčnem in sodnem postopku ni bilo pravilno odločeno in da je zato izpodbijana odločba v tem delu nezakonita in jo je zato potrebno odpraviti.
ZObr člen 29, 29/3. ZUP člen 9, 144. Pravilnik o pogojih za izdajo soglasja Ministrstva za obrambo za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in z zemljišči namenjenimi za poselitev (2003) člen 4.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja soglasja - obramba - vojska - odločanje tožene stranke v skrajšanem postopku - kontradiktornost postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti.
Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.
ZCes-1 člen 5, 6, 9, 66, 78, 125. ZJC člen 6. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - varovalni pas ceste - javni interes
Ni podlage za tožbeno stališče, da bi se izvedbo del v varovalnem pasu državne ceste presojalo zgolj po določbi 78. člena ZCes-1, kot gramatikalno razlaga tožnik določbo tretjega odstavka 78. člena ZCes-1, z navedbo, da ta taksativno določa pogoje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od namena določbe 66. člena ZCes-1, ki je določen v prvem odstavku, in tretjega odstavka, ki določa širino varovalnega pasu in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Določbe 78. člena ZCes-1 tudi ni mogoče razlagati neodvisno od prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prepoveduje izvajati kakršnakoli dela na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, s katerimi bi se ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Pravilnik o projektiranju cest ne širi zakonskih določb, ampak zgolj podrobneje opredeljuje, kdaj bi bili lahko prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, to pa je bil tudi razlog za zavrnitev soglasja v obravnavani zadevi.
Tožnik se je v spornem času prostovoljno, na podlagi svoje prošnje in izdane dovolilnice za izselitev, izselil v Italijo oziroma prostovoljno spremenil prebivališče. Tako že iz tega razloga glede na določbe ZPKri niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, kot je zahteval tožnik, zato je toženka po presoji sodišča tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrnila.
ZBPP člen 13, 14. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 13, 17. ZFPPIPP člen 389.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj prosilca - upoštevanje dohodka - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, zato je toženka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnika.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - raba obnovljivih virov energije - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - nepopolna vloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kot obvezna priloga vlogi se zahteva kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Ker gre za ukrep - naložbo v stanovanjsko stavbo, je logično, da se zahteva temu ustrezno gradbeno dovoljenje oziroma njegova kopija, ki pa je tožnik vlogi ni priložil. Priložil je gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, čeprav sicer iz vloge in ostalih prilog sledi, da uveljavlja naložbo v (eno)stanovanjsko stavbo z opredeljenim naslovom in parcelno številko. To pa po presoji sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna, oziroma da so bili podatki, ki jih vsebuje vloga, v nasprotju s tistimi iz priloženega gradbenega dovoljenja. Gre torej za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo, zato bi bilo potrebno tožnika, še pred poročilom o ugotovitvah v postopku in torej v okviru preizkusa pravilnosti vloge pozvati, da ugotovljene pomanjkljivosti v postavljenem roku odpravi. Ker ni bil pravilno pozvan, pa tožniku ni mogoče očitati, da se na poročilo ni ustrezno odzval, oziroma da je bil s predložitvijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo (v upravnem sporu) prepozen.
ZCes-1 člen 5, 6, 9, 66, 78, 125. ZJC člen 6. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas ceste - državna cesta - javni interes
Ni podlage za tožbeno stališče, da bi se izvedbo del v varovalnem pasu državne ceste presojalo zgolj po določbi 78. člena ZCes-1, kot gramatikalno razlaga tožnik določbo tretjega odstavka 78. člena ZCes-1, z navedbo, da ta taksativno določa pogoje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od namena določbe 66. člena ZCes-1, ki je določen v prvem odstavku, in tretjega odstavka, ki določa širino varovalnega pasu in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Določbe 78. člena ZCes-1 tudi ni mogoče razlagati neodvisno od prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prepoveduje izvajati kakršnakoli dela na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, s katerimi bi se ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Pravilnik o projektiranju cest ne širi zakonskih določb, ampak zgolj podrobneje opredeljuje, kdaj bi bili lahko prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, to pa je bil tudi razlog za zavrnitev soglasja v obravnavani zadevi.
ZUP člen 248. ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 16/1, 18, 18/1.
naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Drugi dokumenti (ne glede na to, da se nanašajo na isti škodni dogodek in da jih je izdal eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine oziroma ocene škode), ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisani način, ne morejo predstavljati osnove za določitev temelja in (vzročno- posledično) določitev škode v obravnavanem primeru.
Naknadna drugačna ocena škode regijske uprave RS za zaščito in reševanje ne pomeni, da je toženka pri določitvi končne ocene škode storila napako, zaradi česar načelo estoppel v tem primeru ni uporabljivo.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 100, 100/1. ZPP člen 86, 86/4.
obnova sodnega postopka - predlog za obnovo sodnega postopka - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Po prvem odstavku 100. člena ZUS-1 mora sodišče s sklepom zavreči predlog za obnovo postopka, če (med drugim) ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Včlanitev v fitnes klub in najem parkirnega mesta še ne pomeni osebnih vezi, spletenih v Monaku. Zaradi nepreverljivosti zatrjevanega se je mogoče strinjati tudi s tistimi razlogi davčnih organov, po katerih kot osebne vezi ni mogoče upoštevati zatrjevane partnerske zveze, ki naj bi jo imela tožnica v Monaku. Zato ostaja njena osebna vez - tj. s sinom kot vzdrževanim družinskim članom, ki ostaja v Sloveniji, močnejša kot tista, ki jo ima tožnica z Monakom. Vendar pa to velja zgolj načeloma, saj davčni organ pri presoji neupravičeno ni upošteval tožničinih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi, ki jih ima tožnica s svojim sinom ter o stikih, ki jih ima s sinom v Monaku. Povsem nepresojen pa je ostal tudi zatrjevani namen tožnice, da dokončno odide in s tem za stalno prekine rezidenčne vezi s Slovenijo ter v tem okviru predvsem zatrjevano in neprerekano dejstvo, da tožnica v Sloveniji nima več prebivališča, ki bi ji bilo ob vrnitvi v Slovenijo na razpolago oziroma da je njeno stalno in hkrati edino prebivališče v Monaku.
brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - pogoji za ustavitev postopka - obrazložitev odločbe - stranka v postopku - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je tožnico kot izvajalko BPP pozvala, naj pojasni stanje zadeve, ter jo opozorila, da bo, kolikor na dopis ne bo odgovorila, štela, da je v pravdnem postopku zaključila z izvajanjem odobrene BPP. Takega načina odločanja ZBPP ne pozna, toženka pa ni pojasnila na kakšni pravni podlagi je vodila postopek in nato sprejela izpodbijani sklep. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
vročanje - vročilnica kot dokaz - očitna pomota - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Očitna pomota je po tretjem odstavku 103. člena ZUP subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe.
Datum sprejemne štampiljke, odtisnjen na odločbi (v tem primeru na pozivu organa), in datum njenega vnosa v sistem za evidentiranje dohodne pošte, sama po sebi dejanskega datuma prejetja in s tem dejanske seznanitve s sporno odločbo (v tem primeru pozivom) stranke ne potrjujeta oziroma sta sama za sebe irelevantna. Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, pa je javna listina, ki dokazuje omenjena odločilna procesna dejstva (97. člen ZUP).
Ker tožnik ne ugovarja, da je poziv prevzela nepooblaščena oseba, ni možno pritrditi njegovemu zatrjevanju, da je prišlo do te napake izven sfere njegovega poslovanja in torej ne po njegovi krivdi.
status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc - predhodno vprašanje
Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.
Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.
Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.
URS člen 58. ZVis člen 6, 6/2, 71. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 169, 169/1, 169/2, 171.
visoko šolstvo - doktorat znanosti - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - komisija - avtonomija univerze
Da je bila komisija za oceno in zagovor doktorske disertacije sestavljena v skladu z določbami Statuta univerze v Ljubljani ter pravil in postopkov za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani, pojasnjuje tudi drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi, ko ugotavlja, da imajo vsi trije poročevalci za oceno tožničine doktorske disertacije doktorat znanosti ter izkazano ustrezno znanstveno bibliografijo. Po presoji sodišča je obrazložitev pritožbene odločbe v zvezi s kompetentnostjo članov komisije za oceno tožničine doktorske disertacije sicer skopa, iz nje pa vendarle izhajajo ključni razlogi, ki so narekovali zavrnitev tožničine pritožbe zoper sklep prve stopnje. Glede na to ter ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnica zoper sklep o imenovanju komisije za oceno in zagovor doktorske disertacije ni ugovarjala oziroma takšnega ugovora, ni podala v fazi ocenjevanja njene doktorske disertacije s strani imenovane komisije, niti ni pojasnila, zakaj ne, sodišče tega tožbenega ugovora ni moglo upoštevati.