V obravnavani zadevi je pritožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbijal Plačilni nalog za plačilo upravne takse zaradi izdaje potrdila o namenski rabi zemljišča. Pritožniku je bilo s Plačilnim nalogom naloženo plačilo upravne takse, kar je tipičen primer denarne obveznosti. Tak akt, ki se izrecno glasi na pritožnika in ki še pred dokončnostjo postane izvršilni naslov (prim. peti odstavek 16. člena ZUT), zato nedvomno posega v pritožnikov pravni položaj. V tem pogledu ni pomembno, ali bi se Plačilni nalog pravilno moral glasiti na pritožnikovo stranko, temveč izključno to, da se dejansko glasi na pritožnika oziroma vzpostavlja pritožnikovo denarno obveznost.
Tak akt, ki se izrecno glasi na pritožnika in ki še pred dokončnostjo postane izvršilni naslov (prim. peti odstavek 16. člena ZUT), zato nedvomno posega v pritožnikov pravni položaj. V primeru pritožnikovega uspeha s tožbo bo namreč Plačilni nalog odpravljen in pritožnik ne bo dolžan plačati z njim naložene mu upravne takse, kar očitno pomeni izboljšanje njegovega pravnega položaja. Pritožnik tako brez dvoma izkazuje tudi pravni interes za vložitev tožbe zoper Plačilni nalog. Vrhovno sodišče dodaja še, da v tem pogledu ni pomembno, ali bi se Plačilni nalog pravilno moral glasiti na pritožnikovo stranko, temveč izključno to, da se dejansko glasi na pritožnika oziroma vzpostavlja pritožnikovo denarno obveznost, zato je prav pritožnik tisti, ki v zvezi s Plačilnim nalogom izkazuje pravovarstveno potrebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS00052774
ZPP člen 343, 343/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost za pritožbo - laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in pritožbo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti pravilno zavrglo.
Na navedeno presojo ne morejo vplivati pritožbene trditve, da v konkretni zadevi ne gre za meritorno niti procesno odločitev v upravnem sporu, ampak zgolj za uveljavitev pravice do oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse. V tretjem odstavku 1. člena ZST-1 je namreč določeno, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker v ZST-1 o tem ni določbe, se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks v upravnem sporu uporabljajo določbe ZUS-1, s tem pa tudi navedeni drugi odstavek 22. člena ZUS-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00052752
KZ-1 člen 48, 324, 324/1-3.. ZKP člen 95, 95/1, 98, 98.a.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 12, 12/1, 34.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - pritožbeni stroški - stroški kazenskega postopka - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Že iz jezikovne razlage 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1 je razvidno, da so načini vožnje (1. predrzna vožnja; 2. brezobzirna vožnja; 3. vožnja osebe, ki nima pravice voziti) določeni kot alternativni zakonski znaki.
Instančna sodišča o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka, ki nastanejo v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, odločajo v skladu z določbami 92. do 97. člena ZKP (98. in 98.a člen ZKP). O teh stroških odločajo le na podlagi podatkov, ki so v spisu, torej tistih podatkov, ki jih je pridobilo prvostopenjsko sodišče. Če pa po odločanju sodišča prve stopnje nastanejo nove spremenjene okoliščine, ali so podane okoliščine, ki iz podatkov spisa ne izhajajo, pa jih instančno sodišče lahko upošteva, ko odloča o obstoju razlogov za oprostitev plačila stroškov postopka na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP. Te nove oziroma dodatne okoliščine pa je dolžan zatrjevati in izkazati obsojenec oziroma predlagatelj sam, torej je na njem trditveno in dokazno breme.
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga
Ugotovi se umik predloga za dopustitev revizije.
Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog je posledica umika predloga. V skladu s 34. členom ZST-1 mora stranka v primeru umika plačati tretjino takse za postopek o vlogi, za kar bo prejela nov plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048929
URS člen 23. ZUS-1 člen 24, 24/1, 28, 28/1, 34, 34/2. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 12, 12/1, 34, 34/1.
predlog stranke za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev tožbe - pravica do sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče glede na obrazložitev podrejenega predloga uvodoma pojasnjuje, da zaradi vsebine tožnikove vloge ni moglo šteti, da je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njej namreč ne trdi, da je (zaradi upravičenega razloga) zamudil z vložitvijo predloga za oprostitev sodne takse, ampak navaja nasprotno – da je predlog pravočasno vložil, zato je ustavitev postopka preuranjena. Zatrjevana pravočasnost pa po naravi stvari izključuje vrnitev v prejšnje stanje, ki glede na prvi odstavek 24. člena ZUS-1 predpostavlja zamujeni rok iz opravičenega vzroka. Vrhovno sodišče je zato vlogo obravnavalo kot pritožbo in je ni odstopilo sodišču prve stopnje, ki bi bilo sicer pristojno za obravnavo takega predloga, upoštevaje, da je odločanje o obveznosti plačila sodne takse za tožbo faza prvostopenjskega postopka.
V obravnavanem primeru pritožnik dolgovane sodne takse v roku ni plačal, razlog za to pa naj bi bil 2. 11. 2020 vložen predlog za oprostitev njenega plačila. Pritožbi je v dokaz priložil izvod tega predloga (priloga A9) in izpis iz poštne knjige z dne 2. 11. 2020 o oddaji pošiljke na pošti (priloga A10).
Pritožnik s svojimi navedbami in dokazi ne more omajati rezultata preverjanja prvostopenjskega sodišča, da ni prejelo zatrjevanega predloga ampak samo vlogo za zadevo III U 64/2020.
Okoliščina plačila v smislu opravljenega zamujenega dejanja je lahko pomembna v povezavi s pritožnikovim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v isti vlogi z dne 20. 7. 2021, pod pogojem, da se plačilo razume kot reakcijo na pritožnikovo seznanitev s pojasnilom prvostopenjskega sodišča (tega je prejel 8. 7. 2021) o vsebini pošiljke, prejete na sedežu sodišča, in če se pritožnikov prejem pojasnila šteje za njegovo seznanitev, da je v zamudi s plačilom takse za tožbo, saj sodišče njegovega predloga za taksno oprostitev ni dobilo. O navedenem (pred tem tudi o pravočasnosti predloga) bo moralo odločiti sodišče prve stopnje na podlagi ustaljenega stališča Vrhovnega sodišča (npr. zadeve I Up 303/2014, I Up 152/2014, I Up 308/2016, I Up 197/2017, I Up 73/2019, I Up 166/2020), da je vrnitev v prejšnje stanje iz 24. člena ZUS-1 dopustno uporabiti v upravnem sporu tudi v primerih zamude roka za plačilo sodne takse za tožbo. Eden od razlogov za to je, da umik tožbe v upravnem sporu praviloma pomeni izgubo pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj stranka zaradi poteka tridesetdnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 te ne bo mogla več vložiti.
predlog za dopustitev revizije - neplačana sodna taksa - domneva o umiku predloga
Iz evidence Vrhovnega sodišča ni razvidno, da bi tožnik v petnajstdnevnem roku plačal sodno takso. Posledično je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, po kateri se šteje, da je predlog umaknjen.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedovoljen ugovor - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - učinki pravnomočnosti - zavrženje predloga
Ker je bilo v tem postopku o tožnikovem predlog za oprostitev plačila sodne takse že odločeno z učinkom pravnomočnosti, in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 615/2018 z dne 4. 10. 2019 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 181/2020 z dne 7. 2. 2020, je Vrhovno sodišče tožnikovo vlogo na podlagi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00046488
ZST-1 člen 13, 34a, 34a/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - raziskovalna dolžnost - neupravičena pridobitev - uporabnina - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije, saj v njem ni navedla, da je oproščena plačila sodnih taks. Tožnica je ugovoru priložila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 3111/2011 z dne 20. 2. 2012, o oprostitvi plačila sodnih taks v tem postopku. Ta predhodna oprostitev plačila sodnih taks velja tudi za nadaljnji postopek (13. člen ZST-1), zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 ugovoru ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS00044932
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/1, 343/4. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - sklep o zavrženju pritožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je pritožbo pravilno štelo za umaknjeno. Iz podatkov sodnega spisa namreč izhaja, da je bil pritožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravnomočno zavrnjen. Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve pa je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je njeno plačilo procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe. Na tak način se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesna disciplina strank. Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ji je bil sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev vročen 14. 7. 2020. Izrecno pritrjuje, da sodne takse ni plačala v nadaljnjih 15 dneh, ampak šele 21. 9. 2020, to je po izteku roka za njeno plačilo. Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, posledice prepoznega plačila pa so enake posledicam neplačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042586
URS člen 22, 33, 74. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59, 59/1.
predlog za dopustitev revizije - odmera občinske takse - načelo sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do svobodne gospodarske pobude - glavna obravnava v upravnem sporu - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1) Ali je Upravno sodišče v nasprotju z načelom sorazmernosti odločilo, da je bila tožeči stranki taksa za uporabo taksnih predmetov na podlagi Odloka odmerjena pravilno?
2) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je kljub izrecnemu predlogu tožeče stranke opustilo izvedbo glavne obravnave in zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, poseglo v pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042577
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1. ZUS-1 člen 24, 28, 34, 34/2. URS člen 23.
plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedbe o pritožnikovem zdravstvenem stanju v pritožbi in njegovem vplivu na zamudo pri plačilu dolgovane sodne takse je mogoče razumeti po vsebini tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čeprav ta v vlogi, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo v obravnavo kot pritožbo, ni izrecno predlagana, je ni mogoče izključiti niti na podlagi pritožnikovega predloga odločitve, saj predlaga, naj se postopek ne ustavi, ker je bila sodna taksa plačana pravočasno.
Pritožnik s sklicevanjem na zdravstveno stanje ne more uspeti s pritožbo, lahko pa vpliva na ustavljeni postopek ugoditev predlagani vrnitvi v prejšnje stanje. Ali je tak predlog, ki je bil dan v isti vlogi kot pritožba, pravočasen in utemeljen, mora v nadaljevanju presoditi sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040314
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 25. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZST-1 člen 10, 11, 34.
razlastitev - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
Res je tožba v upravnem sporu tudi pravno sredstvo zoper odločitev upravnega organa, vendar ta pravna narava tožbe v upravnem sporu sama po sebi še ne utemeljuje pritožničinega očitka o kršitvah ustavnoprocesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 25. člen Ustave. Posledica neplačila sodne takse iz 105.a člena ZPP je predpisana za vsa pravna sredstva. Določitev sodne takse kot procesne predpostavke bi bila z vidika navedenih človekovih pravic lahko ustavno sporna, če bi bilo plačilo sodne takse za tožbo določeno v taki višini ali takem roku, ki bi stranki zelo otežilo ali celo onemogočilo dostop do tega pravnega sredstva, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Za kršitev načela enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja drugi odstavek 14. člena Ustave bi šlo, če bi zakonska ureditev brez razumnega razloga enake položaje uredila različno. Da bi bila pritožnica kot pravna oseba gospodarskega prava in stranka z interesom, ki je lokalna skupnost, glede obveznosti plačila sodnih taks v enakem položaju, pa pritožnica ne zatrjuje.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je zakonska ureditev, ki razlastitvenemu zavezancu nalaga plačilo sodne takse, v nasprotju z načelom pravne države. Vse odločbe, ki so lahko predmet upravnega spora, so odločbe, s katerimi oblastveni organ nalaga obveznosti ali posega v pravice posameznikov oziroma pravnih oseb (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato dejstvo, da je odločba o razlastitvi oblastveni ukrep, ki posega v tožnikovo lastninsko pravico, še ne utemeljuje zatrjevane neustavnosti predpisane taksne obveznosti.
URS člen 25, 127. ZST-1 člen 1, 1/3. ZUS-1 člen 82, 82/1, 82/2.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - dovoljenost pritožbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Če je o vprašanjih v zvezi s taksami že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Ob tem lahko Vrhovno sodišče glede na okoliščine tega primera tudi doda, da je pravico do pritožbe stranka že imela in jo je tudi izkoristila, saj je o pritožbi že (enkrat) bilo odločeno po višjem sodniku Upravnega sodišča.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
pristojnost Vrhovnega sodišča - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - strokovni sodelavec - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - pritožba - funkcionalna pristojnost - nepristojnost sodišča - odstop zadeve
Po določbah 4. in 5. odstavka 53 a. člena v zvezi s 4. odstavkom 54. člena Zakona o sodiščih (ZS) je zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec, dovoljeno pravno sredstvo, o katerem odloči sodnik istega sodišča (in ne hierarhično višjega sodišča).
Ker torej v konkretnem primeru o pritožbi zoper izpodbijani sklep odloča sodnik sodišča prve stopnje, tj. v upravnem sporu Upravnega sodišča, se je Vrhovno sodišče izreklo za nepristojno in pritožbo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču v Ljubljani.