Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke.
Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe
Tožnice so pravico uporabe izgubile, ker jim je bilo sporno zemljišče dejansko odvzeto že pred uveljavitvijo ZLNDL. Na podlagi Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča z dne 30.11.1989 sta namreč ta del nepremičnine kupila in prevzela v posest toženca.
OZ člen 346, 355, 355/1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/5.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - terjatev upravnika - zastaralni rok
Omeniti le velja, da pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje glede uporabe enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. Splošni petletni zastaralni rok, za katerega se zavzema pritožba, se uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ) - po načelu, da posebno pravilo (lex specialis) nadomesti splošno pravilo (lex generalis). Terjatve upravnika za povračilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Ker se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti enoletni zastaralni rok. Dodati še velja, da so terjatve upravnika za obratovalne stroške primerljive s terjatvami iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, zato ni smiselno, da bili lastniki v slabšem položaju, v primeru, ko bi dolgovali plačilo na podlagi petega odstavka 24. člena SZ-1 upravniku (ker bi veljal daljši zastaralni rok), kot takrat, ko plačilo za iste dobrine in storitve dolgujejo neposredno dobavitelju.
javni uslužbenci - neizbira kandidata - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo (204/5 člen ZDR).
obnova postopka – predpostavke – pravočasnost predloga za obnovo postopka – začetek teka roka – stroški postopka – nagrada za postopek o predlogu za obnovo postopka
Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila pridobila, da bi jih predložila sodišču.
Tarifna številka 3220 ZOdvT se nanaša na postopek z rednim pravnim sredstvom, ki v konkretnem primeru, v katerem se obravnava izredno pravno sredstvo, ni uporabljiva.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 41, 41/1. SPZ člen 27, 28, 43.
izvršba na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - priposestvovanje lastninske pravice
Določbo petega odstavka 168. člena ZIZ je treba razlagati tako, da pride v poštev le za primere, ko listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, že obstaja. Interpretacija, da je peti odstavek 168. člena ZIZ podlaga tudi za tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta dolžnika predmetno nepremičnino priposestvovala, bi nedovoljeno širila smisel tega zakonskega določila.
izvršljivost sodne odločbe pri odobritvi pravnega posla
Za primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predstavlja materialnopravno podlago za presojo obravnavanega primera 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki v prvem odstavku določa pravico zavoda zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko - sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Gre za regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje v primeru krivde delodajalca za nastanek poškodbe delavca in posledičnih izplačil iz naslova zdravstvenega zavarovanja, zato pritožbene navedbe o nepravičnosti tovrstnega zahtevka niso utemeljene.
ZJU člen 96, 96/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5. ZSPJS člen 22.d, 22.e . ZObr člen 100.a, 100.a/2.
dodatek za povečan obseg dela - javni uslužbenci - pristojnost za določanje višine dodatka za povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
Tožnik ni upravičen do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ker s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora na podlagi 96. člena ZJU (22.e člena ZSPJS-F) in mu predstojnik ni izdal sklepa o plačilu dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje, v katerem bi navedel višino dodatka in čas izplačevanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081344
OZ člen 274, 275, 418, 1018. SPZ člen 146, 146/4, 148. ZJShemRS člen 2.
pogodba o jamstvu – poroštvo – kreditna pogodba – unovčenje jamstva – maksimalna hipoteka – cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko – prenos hipoteke – subrogacija – ločitvena pravica
Tako pri odstopu terjatve s pogodbo (cesija) kot pri subrogaciji preidejo s terjatvijo na prevzemnika tudi stranske pravice. Razlika med obema načinoma prehoda terjatve na drug pravni subjekt je le v tem, da pri subrogaciji prenos pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege z izpolnitvijo tretjega, pri pogodbeni cesiji pa je za prenos pravic potreben pravni posel.
Člen 148 SPZ izrecno določa, da se s prenosom zavarovane terjatve prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Vendar posebna narava maksimalne hipoteke zahteva izjemo od navedenega splošnega pravila, ki je uzakonjena v četrtem odstavku 146. člena SPZ. Maksimalna hipoteka namreč ponavadi varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079914
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61. ZPP člen 214, 347, 347/1.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini –vzgojno izobraževalne organizacije – lastninjenje srednjih šol in dijaških domov – pravica upravljanja – pravica uporabe – javni zavod – zavod s pravico javnosti – ustanovitelj delovnih organizacij – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčna tožba – napačna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pritožbena obravnava – trditvena podlaga strank – neprerekano dejstvo
Pravica upravljanja je skup pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z odločanjem o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Vsebina pravice upravljanja je lahko od primera do primera različna, odvisna od stvari, dane v upravljanje, in od organa, kateremu je dana v upravljanje. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za vzgojno-izobraževalni ustanovi, je imel pravico upravljanja tisti subjekt, ki je nepremičnine uporabljal v izobraževalne namene, odločal o njihovi uporabi, z njimi gospodaril, jih vzdrževal.
Vzgojno-izobraževalne ustanove so se lastninile po določbah ZZ in ZOFVI in ne po ZLNDL.
pasivna legitimacija – predlog za izdajo začasne odredbe – nesklepčen predlog – pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča
Tožeča stranka je tožbo (in predlog za izdajo začasne odredbe) vložila proti toženki kot fizični osebi, iz tožbe pa izhaja, da se dejavnosti, ki jih želi tožeča stranka prepovedati, izvajajo v salonu L., katerega lastnik je družba F. d. o. o., ne pa tožena stranka. Ta je le direktorica in družbenica F. d. o. o. Iz tega sledi, da pasivna legitimacija toženke ni podana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
Za odločanje o tistih zahtevkih, ki so podprti s trditvami, iz katerih bi utegnilo izhajati, da svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na ZGD-1 (prepoved konkurence), ali ZIL-1 (kršitev patenta ali blagovne znamke), ali morda ZVK; je pristojno okrožno sodišče - gospodarski oddelek.
poenostavljena prisilna poravnava – upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu – prekinitev postopka odločanja – pooblaščenec – pravna praznina – smiselna uporaba
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je prenehanje dolžnika, unovčenje vsega dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Namen glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, pa je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben.
Ker se namena navedenih dveh postopkov med seboj izključujeta, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla glavni stečajni postopek in glavni postopek (poenostavljene) prisilne poravnave.
Tožnik (policist) je spornega dne, izven svojega delovnega časa, v gostinskem lokalu s točilnega pulta vzel denarnico, last oškodovanca. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
individualna izvršba po začetku stečajnega postopka kot dopustna izjema - vodarina - tekoči življenjski stroški - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - odstop od načela koncentracije postopka - osebni stečaj - smiselna uporaba določil, ki veljajo za pravno osebo - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - splošno načelo enakosti - omejena procesna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot plačilni nalog in izvršilni naslov - neustreznost določb zpp o prekinitvi postopka ob začetku postopka osebnega stečaja
Ker zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti stečajni dolžnik prostovoljno ne bi poravnal (23. člen Ustave). Tovrstno sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe. Gre za v bistvenem enake terjatve, ki bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi kot izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012733
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe je prišlo, ko je tožnik skupaj s sodelavcem prestavljal grede za sidranje zagatnic. Tožnik je vpel zagatnico z verigo skladno z načinom dela pri toženi stranki. Pri prenosu zagatnice (zagatne stene) s strojem se je veriga odpela, skoraj tono težka zagatna stena, ki jo je tožnik držal z roko, pa mu je padla na nogo. Opravljanje dela v delovnem območju stroja, s katerimi se prenašajo težka bremena, je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno nevarno dejavnostjo ukvarja (150. čl. OZ). Tožnik se je pri svojem delu gibal v območju stroja, ki je prenašal tono težko traverzo (zagatno steno), pri takšnem delu pa je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodbe bistveno večja od običajne, zato je delo, ki ga je tožnik opravljal, šteti za nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik teoretično seznanjen s tem, kako se na splošno dvigajo bremena, da je poznal prostor, da je bil pri pripenjanju zagatnic samostojen ter poučen, da mora stati čim dlje od dvignjenega bremena ter da tožnik ni bil dovolj pozoren oz. previden, ne dajejo podlage za zaključek, da je podan tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo nobenih konkretnih kršitev tožnika (kaj konkretno je tožnik zaradi premajhne pozornosti napravil narobe), ki bi bile lahko podlaga za zaključek, da je tožnik prispeval k škodnemu dogodku. Ker tega pravočasno nista konkretizirali niti toženi stranki, je zaključiti, da tožnikov soprispevek k navedeni nezgodi ni podan.
Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokazi, ki jih ponuja tožnik, in jih je zato sodišče pri svoji dokazni oceni dolžno upoštevati in se do njih opredeliti.
Z zaključkom, da bi dejavniki, ki so ostali v mnenju izvedenca spregledani, enakovredno prispevali tako k zvišanju kot znižanju prihodkov in zato na izvedenčeve ugotovitve ne bi vplivali, je sodišče prevzelo vlogo izvedenca in kršilo 243. člen ZPP. Ker bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, je s tem storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.