zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor med dediči – vlaganje v nepremičnino zapustnika – stranka postopka – upnik kot stranka
Vlaganja v nepremičnino, ki je last zapustnika, ne predstavljajo temelja dednopravnemu zahtevku, o katerem bi bilo potrebno odločiti v okviru zapuščinskega postopka, ampak „zgolj“ obligacijsko pravnemu zahtevku, zato zapuščinskemu sodišču postopka ni potrebno prekinjati. Pritožnica s tem zahtevkom tudi ne nastopa kot dedinja, ampak kot upnica, upnik pa (praviloma) ni stranka zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče prekine postopek in osebo napoti na pravdo le, če obstaja spor med strankami zapuščinskega postopka oziroma dediči.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni podlage za objektivno odgovornost, upoštevaje ustaljeno stališče sodne prakse, da mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke za tožnici nastalo škodo. V njegovem ravnanju ni bilo ničesar protipravnega – ploščice (tudi) na mestu zdrsa, tako suhe kot mokre (po dežju), so bile zelo varne tudi za pohodne površine v zdraviliškem kompleksu, zato zavarovanec toženke s tem, ko ni postavil opozorilne table, ograje ali zagotovil (sprotnega) brisanja (od dežja) mokre površine, ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. Možni vzrok tožničinega padca je bil tako lahko le v njeni sferi.
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerem je zavarovalno kritje izključeno v primeru „škode zaradi prevare, utaje ali zatajitve pri zavarovancu, ki posojajo vozila za plačilo“, se nanaša le na tiste zavarovance, ki posojajo vozila za plačilo (rent a car družbe).
Določila splošnih pogojev, da določene nevarnosti niso krite, če je storilec sozavarovana oseba, ni mogoče širiti z uporabo analogije, temveč velja takšna izključitev kritja le za nevarnosti, ki so taksativno naštete.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.
obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev – sredstva, pridobljena z delom – odpravnina, ki jo je prejel zakonec zapustnika – delo v času trajanja zakonske zveze
Le učinek tistega dela, ki sta ga zakonca (oz. eden od njiju) opravila v času trajanja zakonske zveze, je treba obravnavati kot njuno skupno premoženje. Če je zakonec delo deloma opravil v času pred sklenitvijo zakonske zveze, deloma pa kasneje, v skupno premoženje sodi le plačilo, ki je sorazmerno delu, ki ga je zakonec opravil, odkar je bil poročen.
procesni pobotni ugovor - procesna funkcija pobotnega ugovora - zavrnitev zahtevka
Po procesni teoriji uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje, pravno varstvo posebne oblike za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je sicer v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP ugotovilo obstoj pobotne terjatve, vendar pa jo je ugotovilo preko višine tožbene terjatve, kar pa je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Toženka je namreč ugovarjala pobot zato, da bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se sodišče ukvarja z nasprotno terjatvijo le do višine tožbene terjatve, kolikor je pač potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov (bistveno slabše poslovanje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja. Zmanjšala je število izvajalcev na delovnem mestu vzdrževalec v delovni enoti vzdrževanja za enega izvajalca, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal tako, da je delo tožnika postalo nepotrebno, delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik pa je prerazporedila na druge delavce. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokazna ocena – listinski dokaz – javna listina – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – razveljavitev sodbe – nova glavna obravnava
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 143, 163, 163/1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid II. kategorije - telesna okvara
V obravnavanem primeru ni izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo mogoče tožnico (invalidko II. kategorije) razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Višja stopnja telesne okvare sama po sebi ne pogojuje razvrstitve v višjo kategorijo invalidnosti, ker poslabšanja telesne okvare glede na definicijo iz 143. člena ZPIZ-1 ni mogoče enačiti s poslabšanjem invalidnosti.
Tožnik ob izdaji odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ni izpolnjeval pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Šele s poravnavo prispevkov na podlagi dokupa zavarovalne dobe se lahko obdobje, za katero so bili plačani prispevki, upošteva v zavarovalno dobo, saj skladno s prvim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Po izdaji pravnomočne odločbe je prišlo do spremembe dejanskega stanja z nakupom zavarovalne dobe s strani tožnika. Tožena stranka bi zato morala o zahtevi tožnika odločiti po vsebini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
ZDR člen 6, 6.a, 45, 45/2, 45/3, 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev prepovedi diskriminacije na delovnem mestu
Tožena stranka je uspela dokazati, da ni šlo za psihično nasilje nad tožnico ter da je naredila vse potrebno, da tožnico obvaruje pred nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu in da tožnice ni postavljala v neenakopraven položaj ali ji priznala manj pravic in ugodnosti v primerjavi s sodelavci. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni utemeljen.
Opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ni imela s strani pristojnih organov ugotovljenih zdravstvenih omejitev, ni mogoče šteti za izpostavljanje tožnice za zdravje neugodnim klimatskim vplivom, saj je bilo ugotovljeno, da so bili vsi delavci, ki so delali v proizvodni hali, izpostavljeni takim vplivom, torej odpiranju vhodnih vrat in prepihu, hladnemu zraku.
ZIZ člen 65, 65/3, 168, 168/1. ZZZDR člen 56, 56/2.
nedopustnost izvršbe – dokaz o dolžnikovi lastnini – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev – izvršilni naslov
Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072249
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 29. ZPP člen 206, 206/1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – pravica uporabe – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Če je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka iz razloga, ker je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine. V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
Tožena stranka zaradi manjše prodaje navijaških artiklov v prodajalni ni ravnala nedopustno, to je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo, ki je bila le v njenem prizadevanju po čim večji prodaji, zato terjatev iz naslova povrnitve škode ne obstoji.
ZVEtL člen 9, 9/1, 9/1-3, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – elaborat – primerna strokovna podlaga – izvajanje katastrih vpisov – zahteva za izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb
Če sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je dejanska neto tlorisna površina posameznega dela drugačna od tiste, ki izhaja iz katastrskih podatkov, mora zahtevati izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0081818
ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 6, 6/2, 46, 46/2, 86, 197. ZST-1 člen 32, 32/3.
sporazum o načinu poplačila obveznosti - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - skrbnost - opravičljiva zmota - prenos terjatve v izterjavo - aktivna legitimacija prvotnega upnika - vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Glede na navedbe tožene stranke (da je bila izvajalka in kot takšna zavezana sama odvesti in plačati DDV) je tožeča stranka s tem, ko je namesto nje plačala DDV, plačala obveznost, ki bi jo bila po zakonu dolžna izpolniti tožena stranka. Tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico od njega zahtevati povračilo. Sporazum, ki ureja način poplačila takšne obveznosti, tako nikakor ni ničen.
Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na prejemnika terjatve prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za prejšnjega upnika. Slednjemu (torej prejšnjemu upniku) terjatev, kot premoženjska pravica, še pripada in jo lahko tudi sam izterja. Aktivna legitimacija tožnika je tako podana, ne glede na posebne določbe, ki veljajo v stečajnih postopkih.
Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka.
zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - povrnitev separatnih stroškov
Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012810
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 135, 179. ZVZD člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri spravljanju rezervne gume s podesta tovornjaka. Obe pravdni stranki sta za tožnikovo nesrečo pri delu soodgovorni. Tožena stranka je kršila 23. člen ZVZD, saj tožnika ni seznanila z navodili proizvajalca tovornjaka o pravilni menjavi gume. Tožnika je poslala na delo na podest z gladko obrobo, ki je bila odločilna za njegov zdrs. Tožnik bi moral in mogel vedeti, da je obroba gladka in ni namenjena hoji. Šlo je le za 5 cm široko obrobo, zato bi se tožnik, ob pazljivosti povprečnega človeka, poškodbi lahko izognil. Tožnik je stopil preblizu roba podesta in s svojim nepazljivim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 50 %.