IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0081818
ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 6, 6/2, 46, 46/2, 86, 197. ZST-1 člen 32, 32/3.
sporazum o načinu poplačila obveznosti - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - skrbnost - opravičljiva zmota - prenos terjatve v izterjavo - aktivna legitimacija prvotnega upnika - vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Glede na navedbe tožene stranke (da je bila izvajalka in kot takšna zavezana sama odvesti in plačati DDV) je tožeča stranka s tem, ko je namesto nje plačala DDV, plačala obveznost, ki bi jo bila po zakonu dolžna izpolniti tožena stranka. Tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico od njega zahtevati povračilo. Sporazum, ki ureja način poplačila takšne obveznosti, tako nikakor ni ničen.
Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na prejemnika terjatve prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za prejšnjega upnika. Slednjemu (torej prejšnjemu upniku) terjatev, kot premoženjska pravica, še pripada in jo lahko tudi sam izterja. Aktivna legitimacija tožnika je tako podana, ne glede na posebne določbe, ki veljajo v stečajnih postopkih.
Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka.
zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - povrnitev separatnih stroškov
Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013172
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje- zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec medicinske stroke - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Le z izvedencem medicinske stroke bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, kakšen primarni in sekundarni strah je tožnik trpel, kakšen je bil obseg in trajanje njegovih telesnih bolečin, ali tovrstna poškodba lahko pusti kakšne trajne posledice, ali jih je konkretno pustila pri tožniku in ali je tožnik zaradi takšnih posledic kakorkoli omejen pri svojih aktivnostih (delovnih in prostočasnih). Pritožba ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje glede na predlog tožnika moralo postaviti izvedenca medicinske stroke. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obsega, vrste (zlom, zvin, udarnina ali kaj drugega) in intenzitete (hujša ali lažja) poškodbe ter ni ugotavljalo zdravstvenih posledic, ki naj bi jih tožniku pustila obravnavana poškodba. Ker izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
ZIZ člen 62, 62/2, 62/4, 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-3, 76. ZPP člen 139, 139/3, 325, 328, 332, 343, 343/4.
izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – popravni sklep – dopolnilni sklep – vročanje – vročanje na registriranem naslovu – vročanje na naslovu stavbe, ki ne obstaja – porušena stavba – nasprotna izvršba pogoji za nasprotno izvršbo
Razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj je posledica ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti in ne sáme razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Osnovni namen vročanja je v tem, da se naslovljenec seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča oziroma nasprotne stranke, ter se mu s tem zagotovi uresničevanje pravice do izjave. Temu pa z vročanjem na naslovu stavbe, ki ne obstaja, ni mogoče zadostiti.
Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne upravičuje vložitve predloga za nasprotno izvršbo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – prekluzija dejstev in dokazov – navajanje novih dejstev in dokazov do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo
Čeprav sta imela tožnika dovolj časa in možnosti, da navedbe podata še pred sprejemom dokaznega sklepa, jima pravice do navajanja novih dejstev in dokazov po sprejetju dokaznega sklepa, pa vse do zaključka prvega naroka – upoštevaje določbo 286. člena ZPP – ni moč odvzeti.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – krajevno običajne razmere
Zmoten je pritožbeni očitek, da gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem le v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežena preko mere, kot je običajno glede na krajevne razmere. Določba 99. člena SPZ namreč zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072263
ZNP člen 17, 131.
postopek za ureditev mej – mejni spor – spor o lastninski pravici – pravdni postopek – nepravdni postopek
Predlog in tudi nadaljnje navedbe so bile jasne – predlagatelja želita, naj se njuni parceli št. 1350/19 "pripoji celotno zemljišče med fasado in intervencijsko potjo", torej pretežni del parcele št. 1350/33. S tem bi se njuna parcela za navedeni obseg zemljišča povečala, kar pomeni, da bi postala lastnika, na račun parcele št. 1350/33, povečane parcele št. 1350/19. Nedvomno gre torej za lastninski spor oziroma za spor o lastninski pravici na zemljišču, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.
plačilo razlike plače - nadure - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnik je s toženo stranko sklenil predpogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja gradbišča, nato pa še pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja projekta in organizacije poslov kot vodstveni delavec. Po obeh pogodbah se je tožnik zavezal opravljati delo preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To pomeni, da je sam razpolagal z delovnim časom (v okviru prilagoditve delovnemu procesu, ki ga je vodil sam). Zato tožnik ni upravičen do dodatnega plačila za ure opravljene nad polnim delovnim časom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnikova pogodba o zaposlitvi je prenehala s sporazumom, ki je urejen v 81. členu ZDR-1. Tožnik je izpovedal, da je vedel, kaj podpisuje, da ga v podpis ni nihče silil niti mu ni grozil, nato pa je, šele ko je prišel domov, ugotovil, da je naredil neumnost. Če je tožnik sprejel napačno odločitev in podpisal sporno listino, to na njeno pravno veljavnost ne more imeti vpliva.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072273
URS člen 37. OZ člen 134. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 29, 33. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – zasebna elektronska pošta – prepovedni zahtevek – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – varstvo tajnosti pisem in drugih občil – pravica do komunikacijske zasebnosti – postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence – preiskava poslovnih prostorov – pregled elektronskih naprav
Za uspešno uveljavljanje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom po 134. členu OZ je potrebno dokazati z veliko verjetnostjo, da je bil storjen poseg v osebnostno pravico.
Fizične osebe imajo pravico do zasebnosti na delovnem mestu, vključno z uporabo elektronske pošte v zasebne namene.
Stališče tožeče stranke, da zadošča že, da posamezni tožnik sporočilo označi kot zasebno elektronsko pošto, ne vzdrži. Za kakšno elektronsko sporočilo gre, je odvisno od njegove vsebine ter okoliščin komuniciranja: od tega kje, kdaj in komu je bilo napisano in poslano. Golo dejstvo, da se nahaja med elektronsko pošto določene osebe, ni dokaz, da gre za zasebno pošto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072276
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 243, 254, 254/3, 324, 324/3.
podjemna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – določitev plačila – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca
Odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, res ni oblikovana v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP (v 2. točki izreka je odločeno, da se pobotni zahtevek toženca v znesku 2.729,12 EUR zavrne), vendar pa iz izreka jasno izhaja, da je odločeno o terjatvi toženca, ki jo je slednji uveljavljal zaradi pobota, zato gre le za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila oziroma meril za določitev višine plačila, ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, v tem pomenu, da bi morali stranki v podjemni pogodbi to vprašanje urediti. Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.