DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013172
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje- zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec medicinske stroke - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Le z izvedencem medicinske stroke bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, kakšen primarni in sekundarni strah je tožnik trpel, kakšen je bil obseg in trajanje njegovih telesnih bolečin, ali tovrstna poškodba lahko pusti kakšne trajne posledice, ali jih je konkretno pustila pri tožniku in ali je tožnik zaradi takšnih posledic kakorkoli omejen pri svojih aktivnostih (delovnih in prostočasnih). Pritožba ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje glede na predlog tožnika moralo postaviti izvedenca medicinske stroke. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obsega, vrste (zlom, zvin, udarnina ali kaj drugega) in intenzitete (hujša ali lažja) poškodbe ter ni ugotavljalo zdravstvenih posledic, ki naj bi jih tožniku pustila obravnavana poškodba. Ker izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije – rok za izpolnitev obveznosti – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – prekluzija dejstev in dokazov – navajanje novih dejstev in dokazov do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo
Čeprav sta imela tožnika dovolj časa in možnosti, da navedbe podata še pred sprejemom dokaznega sklepa, jima pravice do navajanja novih dejstev in dokazov po sprejetju dokaznega sklepa, pa vse do zaključka prvega naroka – upoštevaje določbo 286. člena ZPP – ni moč odvzeti.
Pritožnik ima možnost kot posredni oškodovanec zahtevati plačilo celotne škode, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, od povzročitelja, od zavarovalnice, kjer ima povzročitelj škode zavarovano odgovornost, pa v skladu z 18. členom ZOZP le do določene višine.
invalidnost III. kategorije - javna dela – poklicna invalidnost
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, saj je vprašanje invalidnosti presojala glede na opis dela, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del, ni pa ugotavljala, ali je pri tožnici prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor med dediči – vlaganje v nepremičnino zapustnika – stranka postopka – upnik kot stranka
Vlaganja v nepremičnino, ki je last zapustnika, ne predstavljajo temelja dednopravnemu zahtevku, o katerem bi bilo potrebno odločiti v okviru zapuščinskega postopka, ampak „zgolj“ obligacijsko pravnemu zahtevku, zato zapuščinskemu sodišču postopka ni potrebno prekinjati. Pritožnica s tem zahtevkom tudi ne nastopa kot dedinja, ampak kot upnica, upnik pa (praviloma) ni stranka zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče prekine postopek in osebo napoti na pravdo le, če obstaja spor med strankami zapuščinskega postopka oziroma dediči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Toženec je samostojni podjetnik, zato mora tudi v času morebitne daljše odsotnosti poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če pa je bil toženec dalj časa odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, bremenijo neugodne posledice njega.
obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev – sredstva, pridobljena z delom – odpravnina, ki jo je prejel zakonec zapustnika – delo v času trajanja zakonske zveze
Le učinek tistega dela, ki sta ga zakonca (oz. eden od njiju) opravila v času trajanja zakonske zveze, je treba obravnavati kot njuno skupno premoženje. Če je zakonec delo deloma opravil v času pred sklenitvijo zakonske zveze, deloma pa kasneje, v skupno premoženje sodi le plačilo, ki je sorazmerno delu, ki ga je zakonec opravil, odkar je bil poročen.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079962
SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 50, 50/1, 66, 66/2. OZ člen 197, 776. ZOdvT tarifna številka 3100, 3460.
pooblastila upravnika – stroški obratovanja – merilo za razdelitev stroškov – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – odmera pravdnih stroškov – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vštetje nagrade
Med pravdnima strankama je bila sklenjena veljavna pogodba o izvajanju stanovanjskih storitev, po kateri je tožnica dobaviteljem plačevala stroške obratovanja in vzdrževanja iz svojih lastnih sredstev namesto etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo 197. člen OZ, ki določa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši,ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, od njega pravico zahtevati povračilo.
Ker so objavljeni predpisi, kot je tudi zadevni pravilnik, znani vsem in veljajo za vse enako, se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na nepoznavanje ključa delitve stroškov obratovanja. Ker tožena stranka ni specifično ugovarjala načinu izračuna posameznih stroškov, je njen pavšalni ugovor, da ni bil upoštevan delilni načrt o delitvi stroškov, neutemeljen.
ZObr člen 100.a. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - dodatek za delo ponoči - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - dodatek za izmensko delo - nočno delo - „ruski turnus“
Tožnik je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.
ZPIZ-1 člen 4, 136.b, 136.d. ZDIU12 člen 3, 3/3. ZUJF člen 143.
letni dodatek k pokojnini
V 136. d členu ZPIZ1- je za letni dodatek določeno, da se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod pa lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje. Zakon dopušča možnost, da se letni dodatek izplača v dveh obrokih ali kasneje. Zato za izplačilo letnega dodatka ne velja fiksen, ampak le okviren datum. Če nastopi izjemen (finančni) primer, je izplačilo letnega dodatka možno v dveh obrokih oziroma kasneje in ni mogoče vztrajati na tem, da je (bil) toženec letni dodatek dolžan izplačati že maja 2012.
Zakonodajalec je na novo uredil izplačilo letnega dodatka za leto 2012, in sicer drugače, kot je bilo določeno v ZDIU12.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072273
URS člen 37. OZ člen 134. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 29, 33. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – zasebna elektronska pošta – prepovedni zahtevek – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – varstvo tajnosti pisem in drugih občil – pravica do komunikacijske zasebnosti – postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence – preiskava poslovnih prostorov – pregled elektronskih naprav
Za uspešno uveljavljanje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom po 134. členu OZ je potrebno dokazati z veliko verjetnostjo, da je bil storjen poseg v osebnostno pravico.
Fizične osebe imajo pravico do zasebnosti na delovnem mestu, vključno z uporabo elektronske pošte v zasebne namene.
Stališče tožeče stranke, da zadošča že, da posamezni tožnik sporočilo označi kot zasebno elektronsko pošto, ne vzdrži. Za kakšno elektronsko sporočilo gre, je odvisno od njegove vsebine ter okoliščin komuniciranja: od tega kje, kdaj in komu je bilo napisano in poslano. Golo dejstvo, da se nahaja med elektronsko pošto določene osebe, ni dokaz, da gre za zasebno pošto.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
procesni pobotni ugovor - procesna funkcija pobotnega ugovora - zavrnitev zahtevka
Po procesni teoriji uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje, pravno varstvo posebne oblike za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je sicer v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP ugotovilo obstoj pobotne terjatve, vendar pa jo je ugotovilo preko višine tožbene terjatve, kar pa je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Toženka je namreč ugovarjala pobot zato, da bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se sodišče ukvarja z nasprotno terjatvijo le do višine tožbene terjatve, kolikor je pač potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078922
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 168, 236. ZZK-1 člen 128, 128/2.
prodaja solastne nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – upravičeni predlagatelj – zemljiškoknjižni podatki
Ker je pritožnica vložila predlog za prodajo stanovanja, je ona tista, ki je dolžna zagotoviti pogoje, da bo prodajo moč izvesti. Eden od teh pogojev pa je, da je lastninska pravica na stanovanju vpisana na ime obeh udeležencev tega postopka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje upravičeno prav njo napotilo k sprožitvi ustreznega postopka za vpis (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na ime nasprotnega udeleženca.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.