ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZDR-1 člen 118. KPPN člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "urednik testov". Zaradi reorganizacije in ekonomskih razlogov je bilo to delovno mesto ukinjeno. Nekatere naloge, ki jih je opravljal tožnik, so prenehale, nekatere pa so bile razporejene na druge delavce. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – krajevno običajne razmere
Zmoten je pritožbeni očitek, da gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem le v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežena preko mere, kot je običajno glede na krajevne razmere. Določba 99. člena SPZ namreč zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072263
ZNP člen 17, 131.
postopek za ureditev mej – mejni spor – spor o lastninski pravici – pravdni postopek – nepravdni postopek
Predlog in tudi nadaljnje navedbe so bile jasne – predlagatelja želita, naj se njuni parceli št. 1350/19 "pripoji celotno zemljišče med fasado in intervencijsko potjo", torej pretežni del parcele št. 1350/33. S tem bi se njuna parcela za navedeni obseg zemljišča povečala, kar pomeni, da bi postala lastnika, na račun parcele št. 1350/33, povečane parcele št. 1350/19. Nedvomno gre torej za lastninski spor oziroma za spor o lastninski pravici na zemljišču, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013172
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje- zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec medicinske stroke - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Le z izvedencem medicinske stroke bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, kakšen primarni in sekundarni strah je tožnik trpel, kakšen je bil obseg in trajanje njegovih telesnih bolečin, ali tovrstna poškodba lahko pusti kakšne trajne posledice, ali jih je konkretno pustila pri tožniku in ali je tožnik zaradi takšnih posledic kakorkoli omejen pri svojih aktivnostih (delovnih in prostočasnih). Pritožba ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje glede na predlog tožnika moralo postaviti izvedenca medicinske stroke. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obsega, vrste (zlom, zvin, udarnina ali kaj drugega) in intenzitete (hujša ali lažja) poškodbe ter ni ugotavljalo zdravstvenih posledic, ki naj bi jih tožniku pustila obravnavana poškodba. Ker izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
ZPIZ-1 člen 4, 136.b, 136.d. ZDIU12 člen 3, 3/3. ZUJF člen 143.
letni dodatek k pokojnini
V 136. d členu ZPIZ1- je za letni dodatek določeno, da se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod pa lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje. Zakon dopušča možnost, da se letni dodatek izplača v dveh obrokih ali kasneje. Zato za izplačilo letnega dodatka ne velja fiksen, ampak le okviren datum. Če nastopi izjemen (finančni) primer, je izplačilo letnega dodatka možno v dveh obrokih oziroma kasneje in ni mogoče vztrajati na tem, da je (bil) toženec letni dodatek dolžan izplačati že maja 2012.
Zakonodajalec je na novo uredil izplačilo letnega dodatka za leto 2012, in sicer drugače, kot je bilo določeno v ZDIU12.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080907
ZPP člen 286b. ZDavP-2 člen 95. OZ člen 352, 352/1, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6.
škoda zaradi kršitev davčne zakonodaje – neupravičena obogatitev – odpoved zahtevkom – zastaranje – pogodba o poravnavi
Ker se obogatitveni zahtevek nanaša na opravljanje storitev po pogodbi o sodelovanju in se je tožeča stranka odpovedala vsem takim zahtevkom (znanim ali neznanim, sedanjim in bodočim), se v pritožbi neuspešno sklicuje na časovni nastanek te terjatve in davčno zakonodajo, ki dopušča povračilni zahtevek.
Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokazi, ki jih ponuja tožnik, in jih je zato sodišče pri svoji dokazni oceni dolžno upoštevati in se do njih opredeliti.
Z zaključkom, da bi dejavniki, ki so ostali v mnenju izvedenca spregledani, enakovredno prispevali tako k zvišanju kot znižanju prihodkov in zato na izvedenčeve ugotovitve ne bi vplivali, je sodišče prevzelo vlogo izvedenca in kršilo 243. člen ZPP. Ker bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, je s tem storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072276
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 243, 254, 254/3, 324, 324/3.
podjemna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – določitev plačila – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca
Odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, res ni oblikovana v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP (v 2. točki izreka je odločeno, da se pobotni zahtevek toženca v znesku 2.729,12 EUR zavrne), vendar pa iz izreka jasno izhaja, da je odločeno o terjatvi toženca, ki jo je slednji uveljavljal zaradi pobota, zato gre le za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila oziroma meril za določitev višine plačila, ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, v tem pomenu, da bi morali stranki v podjemni pogodbi to vprašanje urediti. Če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
ZPP člen 394, 394-6. ZDR člen 11, 11/1, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1. KZ člen 256, 256/1. ZGD-1 člen 32.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - ponarejena listina - kaznivo dejanje ponarejanja listin - delodajalec
Kaznivo dejanje, na katero se v predlogu za obnovo postopka sklicuje tožnica (6. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), mora biti kavzalno za sodbo, torej mora pravnomočna sodba na njem temeljiti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala upravičena oseba, pravnomočna sodba pa se ne opira na ponarejene listine, zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079458
URS člen 32, 35, 54. ZPP člen 411, 411/4.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci – pogoji za izdajo začasne odredbe – selitev v tujino – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – kolizija ustavnih pravic
Kljub izdani začasni odredbi imata starša odprte vse možnosti, da se sporazumno dogovarjata o bistvenih vprašanjih glede otroka. Izdana začasna odredba varuje otrokove koristi le v primeru, da se starša o selitvi in stikih ne bi mogla dogovoriti.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.