aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
izvršba na nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev iz nerazdeljene nepremičnine – solastnina – prodaja solastninskega deleža
V primeru prodaje le solastnega deleža nepremičnine in posledične izročitve le solastniškega deleža nepremičnine ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga izročiti kupcu.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072273
URS člen 37. OZ člen 134. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 29, 33. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – zasebna elektronska pošta – prepovedni zahtevek – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – varstvo tajnosti pisem in drugih občil – pravica do komunikacijske zasebnosti – postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence – preiskava poslovnih prostorov – pregled elektronskih naprav
Za uspešno uveljavljanje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom po 134. členu OZ je potrebno dokazati z veliko verjetnostjo, da je bil storjen poseg v osebnostno pravico.
Fizične osebe imajo pravico do zasebnosti na delovnem mestu, vključno z uporabo elektronske pošte v zasebne namene.
Stališče tožeče stranke, da zadošča že, da posamezni tožnik sporočilo označi kot zasebno elektronsko pošto, ne vzdrži. Za kakšno elektronsko sporočilo gre, je odvisno od njegove vsebine ter okoliščin komuniciranja: od tega kje, kdaj in komu je bilo napisano in poslano. Golo dejstvo, da se nahaja med elektronsko pošto določene osebe, ni dokaz, da gre za zasebno pošto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0079919
OZ člen 82, 82/2, 83, 153, 153/3, 171.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga splošnih pogojev – izključitev zavarovalnega kritja – naklepno ravnanje zavarovanca – opustitev nadzora – razlaga spornih določil pogodbe – nejasna pogodbena določila v posebnih primerih – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč - huda telesna poškodba
Določila Splošnih pogojev, po katerem za naklep šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico, zaradi česar je izključeno zavarovalno kritje, ni mogoče razlagati tako široko, da bi vključeval tudi opustitev nadzora nad napačnim delom delavca.
Delavec, ki je v skladu z utečeno prakso stopil na izključen rezalni stroj, da bi lažje vpel obdelovanec, namesto da bi o nevarnem položaju obdelovanca obvestil nadrejene in zaprosil za pomoč, je 20 % soprispeval k nastali škodi.
pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije – rok za izpolnitev obveznosti – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.
denarna socialna pomoč - izbris iz evidence brezposelnih oseb - brezposelna oseba
Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
pristojnost – spor o pristojnosti – pravna oseba – gospodarski spor – skupnost lastnikov stanovanj – vrednost spornega predmeta
Ker je tožeča stranka skupnost lastnikov stanovanj, niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP, saj tožeča stranka ni gospodarski subjekt.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080907
ZPP člen 286b. ZDavP-2 člen 95. OZ člen 352, 352/1, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6.
škoda zaradi kršitev davčne zakonodaje – neupravičena obogatitev – odpoved zahtevkom – zastaranje – pogodba o poravnavi
Ker se obogatitveni zahtevek nanaša na opravljanje storitev po pogodbi o sodelovanju in se je tožeča stranka odpovedala vsem takim zahtevkom (znanim ali neznanim, sedanjim in bodočim), se v pritožbi neuspešno sklicuje na časovni nastanek te terjatve in davčno zakonodajo, ki dopušča povračilni zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov (bistveno slabše poslovanje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja. Zmanjšala je število izvajalcev na delovnem mestu vzdrževalec v delovni enoti vzdrževanja za enega izvajalca, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal tako, da je delo tožnika postalo nepotrebno, delovne naloge, ki jih je opravljal tožnik pa je prerazporedila na druge delavce. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokazna ocena – listinski dokaz – javna listina – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – razveljavitev sodbe – nova glavna obravnava
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - sprememba predpisa
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je določal, da mora delodajalec podati delavcu odpoved v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga). ZDR-1 v prehodni določbi 228. člena določa, da se v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, dokončajo začeti postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za postopke, ki se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pričeli, pa določb prej veljavnega zakona ni mogoče uporabiti. Ker ZDR-1 ne določa prekluzivnega roka za podajo odpovedi, izpodbijana odpoved zaradi zamude tega roka ni nezakonita.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje obveznega zavarovanja - brezposelna oseba
Tožnik je obvezno zavarovan (v drugem sporu je bilo pravnomočno razsojeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja v zasebni družbi po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1), zato ne izpolnjuje pogojev, določenih v 2. odstavku 156. člena ZPIZ-1, za priznanje pravice do starostne pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073378
OZ člen 1039, 1041, 1041/1, 1041/2. ZPP člen 213.
asignacija – prenehanje dolga – izpolnitev – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zavrnitev dokaznih predlogov – zastaranje
Ker je tožeča stranka (asignatar) privolila v spremembo načina izpolnitve, je dolžna najprej zahtevati izpolnitev od asignata, toda če te izpolnitve ni dobila, jo še zmeraj lahko zahteva od tožene stranke (asignanta). Zgolj sprememba načina izpolnitve z asignacijo namreč ne sme poslabšati asignatarjevega položaja. Še zmeraj ostane asignant dolžnik asignatarja iz temeljnega posla, medtem ko asignacija ni niti sprememba upnika in tudi ne sprememba dolžnika. Asignantov dolg zaradi nakazila oziroma kljub njemu še vedno obstaja, saj se v dolžniško upniškem razmerju med asignantom (dolžnikom) in asignatarjem (upnikom) zaradi nakazila nič ne spremeni. Dolg obstaja tako dolgo, dokler ga asignant ne plača.
ZPP člen 394, 394-6. ZDR člen 11, 11/1, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1. KZ člen 256, 256/1. ZGD-1 člen 32.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - ponarejena listina - kaznivo dejanje ponarejanja listin - delodajalec
Kaznivo dejanje, na katero se v predlogu za obnovo postopka sklicuje tožnica (6. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), mora biti kavzalno za sodbo, torej mora pravnomočna sodba na njem temeljiti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala upravičena oseba, pravnomočna sodba pa se ne opira na ponarejene listine, zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnilo.