Pritožnik ima možnost kot posredni oškodovanec zahtevati plačilo celotne škode, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, od povzročitelja, od zavarovalnice, kjer ima povzročitelj škode zavarovano odgovornost, pa v skladu z 18. členom ZOZP le do določene višine.
invalidnost III. kategorije - javna dela – poklicna invalidnost
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, saj je vprašanje invalidnosti presojala glede na opis dela, ki ga je tožnica opravljala preko javnih del, ni pa ugotavljala, ali je pri tožnici prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor med dediči – vlaganje v nepremičnino zapustnika – stranka postopka – upnik kot stranka
Vlaganja v nepremičnino, ki je last zapustnika, ne predstavljajo temelja dednopravnemu zahtevku, o katerem bi bilo potrebno odločiti v okviru zapuščinskega postopka, ampak „zgolj“ obligacijsko pravnemu zahtevku, zato zapuščinskemu sodišču postopka ni potrebno prekinjati. Pritožnica s tem zahtevkom tudi ne nastopa kot dedinja, ampak kot upnica, upnik pa (praviloma) ni stranka zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče prekine postopek in osebo napoti na pravdo le, če obstaja spor med strankami zapuščinskega postopka oziroma dediči.
Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokazi, ki jih ponuja tožnik, in jih je zato sodišče pri svoji dokazni oceni dolžno upoštevati in se do njih opredeliti.
Z zaključkom, da bi dejavniki, ki so ostali v mnenju izvedenca spregledani, enakovredno prispevali tako k zvišanju kot znižanju prihodkov in zato na izvedenčeve ugotovitve ne bi vplivali, je sodišče prevzelo vlogo izvedenca in kršilo 243. člen ZPP. Ker bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, je s tem storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
izvršba na nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev iz nerazdeljene nepremičnine – solastnina – prodaja solastninskega deleža
V primeru prodaje le solastnega deleža nepremičnine in posledične izročitve le solastniškega deleža nepremičnine ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga izročiti kupcu.
aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18, 18/2, 19. OZ člen 393, 393/1, 395, 395/1. ZS člen 3. ZPP člen 2, 7.
plačilo komunalnih storitev – več uporabnikov – skupno odjemno mesto – solidarna odgovornost – deljiva obveznost – zakonska analogija – pasivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – razpravno načelo – odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Tožeča stranka dobavlja pitno vodo več uporabnikom (43 lastnikom individualnih hiš), ki imajo skupni vodovodni priključek. Ker je dogovor o načinu delitve (po dejanski porabi) sklenila le z nekaterimi izmed njih (z večino), ne pa tudi s toženo stranko, slednje tak sporazum ne zavezuje.
Obveznost plačila vodarine je deljiva, kar pomeni, da na vsakega uporabnika odpade enak del (1/43 od mesečnih zneskov za celotno odjemno mesto).
Solidarno obveznost lahko predpiše le zakon (in ne občinski odlok) ali pa temelji na sporazumu (ki ga v danem primeru ni).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu gradbinec (v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil obrazložen razlog, niti priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso vedele povedati razloga za izbiro tožnika). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
Kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse je ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane.
pogodba o finančnem leasingu – zmota – prevara – predmet pogodbe – nakup vozila – nesporazum – indirektni finančni leasing
Dejstvo, da je tožnik, kot sam priznava, podpisal pogodbo, ne da bi jo prej prebral, nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe. Takšna zmota namreč ni opravičljiva, saj tožnik pri sklepanju pogodbe očitno ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - sprememba predpisa
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je določal, da mora delodajalec podati delavcu odpoved v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga). ZDR-1 v prehodni določbi 228. člena določa, da se v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, dokončajo začeti postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za postopke, ki se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pričeli, pa določb prej veljavnega zakona ni mogoče uporabiti. Ker ZDR-1 ne določa prekluzivnega roka za podajo odpovedi, izpodbijana odpoved zaradi zamude tega roka ni nezakonita.
Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (prvi odstavek 34. člena ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. V primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v tem obsegu ustaviti.
Tožena stranka kot zdravstvena ustanova objektivno odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kar pa ne pomeni, da je za samo škodno dejanje objektivno odgovorna, saj zdravljenja ni mogoče šteti za nevarno dejavnost, ki bi opravičevala uporabo pravil o odgovornosti po načelu vzročnosti. Zdravstvena ustanova tako vselej odgovarja krivdno, pri čemer je razmerje med bolnikom in zdravstveno ustanovo pogodbene narave.
Napotnica mora biti izpolnjena na način, da že iz same njene vsebine izhaja nujnost pregleda oziroma posega in se lahko na tej podlagi opravi osnovno triažiranje – to je določitev vrstnega reda pregledov oziroma posegov glede na njihovo potrebnost oziroma nujnost.
ZZDej ne priznava t.i. terapevtskega privilegija, to je pravice zdravnika, da sam odloči, v kolikšni meri bo bolnika poučil oziroma seznanil z diagnozo ter z riziki, ki jih s seboj prinaša medicinski poseg. Odklonitev pojasnila ima svojo podlago le tedaj, če bi pojasnilo škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost je izrednega pomena, ne le v postopku samega zdravljenja, temveč že v postopku pridobivanja dokončne diagnoze na podlagi suma, zaradi katerega je napoten na specialistično obravnavo, saj se le tako lahko zagotovi, da bo pacient nemudoma odreagiral oz. da se pacient seznani o posledicah, če ne bo ravnal po napotilu splošnega zdravnika.
Z možnostjo verjetnosti preživetja sta tožnika dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka. S tem, ko sta tožnika torej dokazala, da bi imel pokojni D. s pravilnim ravnanjem delavke tožene stranke možnost preživetja , je na toženo stranko prešlo dokazno breme, da bi prišlo do škodne posledice, torej D. smrti, kljub temu, če bi delavka tožene stranke ravnala pravilno.
Zdravstvena kartoteka je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
ZDR člen 6, 6.a, 45, 45/2, 45/3, 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev prepovedi diskriminacije na delovnem mestu
Tožena stranka je uspela dokazati, da ni šlo za psihično nasilje nad tožnico ter da je naredila vse potrebno, da tožnico obvaruje pred nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu in da tožnice ni postavljala v neenakopraven položaj ali ji priznala manj pravic in ugodnosti v primerjavi s sodelavci. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni utemeljen.
Opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ni imela s strani pristojnih organov ugotovljenih zdravstvenih omejitev, ni mogoče šteti za izpostavljanje tožnice za zdravje neugodnim klimatskim vplivom, saj je bilo ugotovljeno, da so bili vsi delavci, ki so delali v proizvodni hali, izpostavljeni takim vplivom, torej odpiranju vhodnih vrat in prepihu, hladnemu zraku.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079458
URS člen 32, 35, 54. ZPP člen 411, 411/4.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci – pogoji za izdajo začasne odredbe – selitev v tujino – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – kolizija ustavnih pravic
Kljub izdani začasni odredbi imata starša odprte vse možnosti, da se sporazumno dogovarjata o bistvenih vprašanjih glede otroka. Izdana začasna odredba varuje otrokove koristi le v primeru, da se starša o selitvi in stikih ne bi mogla dogovoriti.
Sodišče je moralo s pomočjo izvedenca ugotoviti, kakšna bi bila primerljiva tržna najemnina. Gre za ugotavljanje hipotetičnega, neobstoječega dejstva, zato je njegovo ugotavljanje problematično ter vselej posredno. Bolj kot za ugotovitev gre za oceno. Ker primerljivih oddaj v najem ni, ker je metoda neprofitne najemnine neustrezna in ker je znesek 0,5 EUR/m2 očitno najemnina, ki jo je mogoče iztržiti, če je na najemnika preloženo breme obnove, je dokazna ocena sodišča prve stopnje v opisani dokazni stiski, ustrezna.
Tako kot je v lastninskem preoblikovanju podjetij na družbene pravne osebe prišla dobrobit poprejšnje družbene lastnine, je v celovitem družbenoekonomskem preoblikovanju nanje prešlo tudi določeno breme poprejšnje družbene lastnine. Sestavni del tega bremena je tudi njihov položaj po ZDen.
Po 41. členu EKČP je zavezanec za plačilo pravičnega denarnega zadoščenja vselej država.To pa ne pomeni, da zaradi takšne zasnove postopka po 41. členu EKČP država postane subjekt temeljnega materialnopravnega razmerja.
Reševanje dejanskih vprašanj v odločbah ESČP nima precedenčnega učinka.
ZPP člen 394, 394-6. ZDR člen 11, 11/1, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1. KZ člen 256, 256/1. ZGD-1 člen 32.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - ponarejena listina - kaznivo dejanje ponarejanja listin - delodajalec
Kaznivo dejanje, na katero se v predlogu za obnovo postopka sklicuje tožnica (6. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), mora biti kavzalno za sodbo, torej mora pravnomočna sodba na njem temeljiti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala upravičena oseba, pravnomočna sodba pa se ne opira na ponarejene listine, zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnilo.