PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003842
ZP-1 člen 202, 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na dodatno usposabljanje - preklic odložitve
Temeljni namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je skozi udeležbo v rehabilitacijskih programih odpraviti vzroke za kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem zagotoviti varnost cestnega prometa, medtem ko je namen določitve 15-dnevnega roka za predložitev potrdila o prijavi v rehabilitacijski program zgolj preprečiti zavlačevanje postopka odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in zagotoviti nadzor na aktivnostjo storilca s preverjanjem pri pooblaščenih izvajalcih dodatnih usposabljanj za varno vožnjo.
Če je temeljni namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dosežen, ker je storilec v celoti uspešno opravil rehabilitacijski program, opustil pa je zgolj dolžnost predložitve dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, bi bil preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nesorazmeren z naravo kršitve procesnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0081342
PZ člen 435, 444, 658, 658/1. OZ člen 349.
pogodba o prevozu blaga po morju – zastaranje – trditveno breme
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo omogočajo. Ta dejstva pa bi morala zatrjevati tožena in ne tožeča stranka. Ona je namreč ugovarjala krajši zastaralni rok kot pri običajnih gospodarskih pogodbah.
postopek prisilne poravnave - sklep o spremembi osnovnega kapitala - finančno prestrukturiranje - upniški odbor - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - tožba - potrjena prisilna poravnava, sprejeta na goljufiv način
Ker delničarji na skupščini niso izglasovali sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, je sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz 2. odstavka 199b. člena ZFPPIPP sprejel upniški odbor.
Izpodbijanje potrjene prisilne poravnave iz razlogov po 3. odstavku 219. člena ZFPPIPP je potrebno uveljavljati s tožbo.
Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena URS in smiselne uporabe določb ZUstS učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB
VSL0081813
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZTFI člen 144, 491, 491/2, 491/4. Tarifa o taksah in nadomestilih tarifna številka 77, 77/3.
exceptio illegalis - načelo sorazmernosti - tarifa agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - načelo sorazmernosti - obseg opravljenega dela
ZTFI v 4. odstavku 491. člena določa dva kriterija sorazmernosti – višina letnega nadomestila mora biti sorazmerna z vrsto in z obsegom opravljenega nadzora. Tožeča stranka je z različnimi višinami pavšalnih zneskov nadomestila morda zadostila sorazmernosti glede vrste opravljenega nadzora, ne pa tudi sorazmernosti glede njegovega obsega.
Določba Tarife (podzakonskega akta), ki določa, da se nadomestilo plača za vse leto, ne glede na to koliko časa bo tožeča stranka nadzor dejansko opravljala (ki z drugimi besedami pomeni, da je nadomestilo enako, ne glede na to, kolikšen nadzor bo opravila), nasprotuje izrecni določbi ZTFI, da mora biti višina nadomestila sorazmerna opravljenemu delu (torej obsegu opravljenega nadzora).
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063131
ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-1, 17, 17/1, 17/5, 19, 19/1, 19/1-5, 19/3, 19/4, 21, 21/1. ZGD člen 244, 256, 256/2, 256/4. ZFPPIPP člen 34, 40.
odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - načelo enakega obravnavanja upnikov - vzročna zveza - finančno poslovanje - preusmeritev poslovanja in finančnih tokov - načrt finančne reorganizacije - prisilna poravnava - uprava - prosta podjetniška presoja - free judgement rule - prepoved pridobivanja lastnih delnic - nadzorni svet - dolžni nadzor - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - dokazi - bilanca stanja
„Preusmeritev poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo pravno oziroma fizično osebo“ je abstrakten pojem, ki ga mora s konkretno vsebino napolniti šele sodišče. Gre lahko za množico raznovrstnih pravnih poslov ali pravnih dejanj, ki posamično ali pa šele vsa skupaj, gledano kot celota, izpolnijo dejanski stan, ki pomeni „preusmeritev poslovanja in finančnih tokov“.
Odškodninski zahtevek zaradi preusmeritve poslovanja bo po vsebini največkrat res zahtevek zaradi škodljivih pogodb, saj se preusmeritev praviloma izpelje s pravnimi poslom, zakon pa že sam postavlja domnevo, da je takšen pravni posel škodljiv oz. da je v njegovi posledici nastala škoda.
ZFPPod je že sam postavil domnevo, da so upniki zaradi preusmerjanja finančnih tokov in poslovanja na druge pravne osebe v času po potrditvi prisilne poravnave do poteka roka za izpolnitev obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, neenakopravno obravnavani in je zato takšna ravnanja tudi prepovedal. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, kateri upniki so bili neenakopravno obravnavani. V primeru zakonske domneve nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki domnevo izpodbija in ne stranka, ki se nanjo sklicuje. Zato je bilo na strani prvotožene stranke, da trdi in dokaže, da so bili upniki tožeče stranke kljub preusmeritvi poslovanja in finančnih tokov enakopravno obravnavani, oz. da preusmeritev poslovanja ni vplivala na njihov finančni položaj.
Po načelu proste podjetniške presoje (free judgment rule) se lahko presojajo le takšna ravnanja uprave, ki so bila storjena v dovoljenih mejah polja proste presoje.
Bilanca stanja družbe ni dokaz, ki bi bil objektivno primeren za dokazovanje plačila (družbe ali družbi), saj dejstev plačila ne izkazuje. Plačilo obveznosti (iz obveznic) se izvede z denarnim tokom od zavezanca (izdajatelja obveznic) k upravičencu (zakonitemu imetniku obveznic). Plačilo se torej dokaže tako, da se dokaže denarni tok od izdajatelja obveznic k njihovemu imetniku. Bilanca stanja ne kaže nobenih denarnih tokov in je zato za namene dokazovanja plačila brez vsakršne dokazne vrednosti.
dobava plina - stroški obratovanja - zastaranje terjatev - terjatve iz gospodarskih pogodb - splošni zastaralni rok - dobava izvršena za potrebe gospodinjstva - gospodinjska terjatev - enoletni zastaralni rok
Za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodbe se sicer res uporablja 349. člen OZ, vendar pa ima ta zastaralni rok skladno s stališčem teorije naravo splošnega zastaralnega roka, torej če za posamezno terjatev ni določeno drugače. Za terjatve za dobavljen plin, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, pa je v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ določeno, da zastarajo v enem letu. Nedvoumno je torej določen enoletni zastaralni rok za primere, ko je bila dobava (oziroma storitev) izvršena za potrebe gospodinjstva, pri čemer je odločilna prav sintagma 'za potrebe gospodinjstva'.
OZ člen 83. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 337, 337/1.
izključitev zavarovalnega kritja - delovanje alkohola - domneva vzročne zveze - izpodbojnost domneve - dokazno breme - smrt zavarovanca med postopkom - razlaga določil splošnih pogojev
Ker je imel tožnik pooblaščenca, postopka na prvi stopnji v obravnavani zadevi sicer ni bilo treba prekiniti, v zvezi s sposobnostjo biti stranka pa bi se izpodbijana vmesna sodba morala glasiti na dediče umrlega tožnika.
Z vzpostavitvijo domneve, da je nezgoda in v njej nastala škoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca, ki nastopi ob ugotovljeni stopnji alkohola pri zavarovancu kot vozniku motornega vozila (več kot 24 mg alkohola v litru izdihanega zraka - 0,5 ‰ alkohola v krvi), se dokazno breme neobstoja vzročne zveze prevali na zavarovanca.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – razlaga splošnih pogojev – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji – uporaba motornega vozila v prometu – mirovanje vozila – ugasnjen motor – posest motornega vozila – nevarna stvar – samovžig
Za razlago pojmov, uporabljenih v toženkinih splošnih pogojih, ni pomembno, kaj je imel v mislih zakonodajalec, pač pa se po določbi 83. člena OZ nejasna določila v primeru pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini razlaga v korist druge stranke.
Osebno vozilo, četudi v mirovanju in z ugasnjenim motorjem, je nevarna stvar, saj iz njegovih lastnosti (teža, vsebnost vnetljivih snovi in elektronike) izhaja povečana nevarnost za zdravje in premoženje ljudi.
ZIZ člen 29b. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 324, 324/6. ZST-1 člen 8, 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog - fikcija vročitve
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog ali predloga za taksno oprostitev kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru oziroma prepozno vloženem predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ali odlog plačila sodne takse pravilne.
zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - naložitveni del sklepa o izvršbi
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Iz obravnavanega izvršilnega naslova ne izhajajo zakonske zamudne obresti, ki jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Zato, četudi mu daje podlago zakon, tako kot to navaja upnik v svoji pritožbi, to še ne pomeni, da je do zakonskih zamudnih obresti upravičen. Izvršbe namreč ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu.
ZFPPIPP člen 271. ZPP člen 3, 3/1, 3/3, 184, 224, 224/4, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – prosto oblikovanje tožbenega zahtevka – spremembe tožbe – pravno relevantna dejstva – izvedba naroka – nedovoljen pritožbeni razlog – prekluzija – izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe
Toženka stranka bi morala, čim je ugotovila, da določenih prilog naj ne bi prejela, o tem nemudoma obvestiti sodišče, saj je to najmanj, kar se pričakuje od povprečno skrbne osebe, ali predlagati drug relevanten dokaz (na primer tehtanje pisemske pošiljke).
Določbi 451. in 452. člena ZPP sta v primerjavi s členom 286(a) ZPP specialni določbi, kar pomeni, da bo sodišče navedbe, ki jih stranka poda zunaj vlog, kot jih predvidevata omenjena člena, štelo za prepozne, ne glede na njeno krivdo.
Plačila, nujna za redno poslovanje družbe (torej tudi plačila stroškov računovodstva), so lahko izpodbojna, če so izpolnjeni pogoji iz 271. člena ZFPPIPP.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 3, 13, 14, 15.
oskrba s pitno vodo – obveznost priključitve na javni vodovod – priklop na zasebni vodovod – uporaba zasebnega vodovoda – dobava vode – zagotavljanje pitne vode – vodarina
Tožnica, ki opravlja gospodarsko javno službo obveznega zagotavljanja pitne vode, ima pravico zaračunavati svojo storitev zagotavljanja pitne vode kljub temu, da za to uporablja tudi zasebni vodovod.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073398
OZ člen 190. SZ člen 31. SPZ člen 115, 116.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – plačilo obratovalnih stroškov – stroški upravljanja – pogodba o upravljanju – stanovanjska soseska – ključ delitve stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju – verzija – neupravičena obogatitev – opredelitev koristi
Ni zakonskih ovir, da se pogodba o upravljanju ne bi mogla skleniti za več večstanovanjskih zgradb skupaj (sosesko), vendar pa lahko takšna pogodba zavezuje zgolj lastnike v tistih stavbah, v katerih je bila sklenjena s soglasjem solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti posamične večstanovanjske stavbe.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da etažni lastniki niso sklenili pogodbe o medsebojnih razmerjih, vendar to ni razlog, zaradi katerega stroškov ne bi bilo mogoče deliti po solastniških deležih. V 115. členu SPZ je namreč določeno, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 442.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka), ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka). Kot je razvidno iz predmetnega spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ker je prejelo obvestilo AJPES-a, da družba, na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ne sprejema uradnih pošiljk). Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti, zaradi česar izbrisni razlog ne obstaja.
vročanje sodnih pisanj – pravna oseba – pooblaščenec za sprejem pisanj – vročilnica kot javna listina – zakoniti zastopnik – narok – umik dokaznih predlogov – neudeležba na naroku – pravni interes – prokurist – neupravičeno zastopanje
Ni nujno, da se sodno pisanje (vabilo na narok) vroča zakonitemu zastopniku (direktorju), zaradi česar bi zaradi zamenjave slednjega lahko prišlo do nepravilne vročitve.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 108, 212.
podjetnik posameznik – delna oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – predpisani obrazec – priloge – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge
Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti. Zato sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi pomankljive trditvene podlage. Le v primeru, če tožena stranka izjave o premoženjskem stanju ne bi predložila na predpisanem obrazcu ali če obrazcu ne bi priložila predpisanih prilog, bi moralo sodišče ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in jo pozvati, da vlogo dopolni.
odstop terjatve v zavarovanje - stvarna legitimacija - procesna legitimacija
V zvezi s pritožbenimi očitki, da tudi prvotožena stranka ni stvarno legitimirana v konkretni pravdi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v pravdi zadostuje zatrjevanje stvarne legitimacije. Zadostuje, da tožeča stranka trdi, da je nosilec pravic, tožena stranka pa obveznosti iz določenega materialnopravnega razmerja. Tožeča stranka je zatrjevala, da je skladno z določili OZ in SPZ stvarno legitimirana na podlagi pogodbe o prenosu terjatve v zavarovanje in pogodbo predložila kot dokaz. Prav tako je izkazala, da je bila tožena stranka o prenosu terjatve obveščena. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno in pravilno zaključilo, da je prvotožeča stranka stvarno legitimirana za izterjavo prenesene terjatve.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1087, 1087/1. OZ člen 1061.
gradbeno zavarovanje - bančna garancija na prvi poziv - akcesorna garancija v funkciji poroštva - zavarovalnica izdajatelj garancije
Skladno s pravno teorijo o naravi bančne garancije ni mogoče sklepati le iz naslova izjave ali posameznih izrazov v besedilu garancije, ampak je potrebno upoštevati celotno besedilo izjave. V garanciji uporabljene besede „na prvi poziv“ so tako le eden od znakov, ki kažejo da gre za neodvisno zavezo izdajatelja garancije. Če so v garanciji poleg tega tudi druge besede, ki kažejo na drugačno voljo izdajatelja, se njegova zaveza ne more razlagati kot neakcesorna.