Tožnica je tako po spremembi navedb sicer še vedno imela en sam zahtevek zoper toženko, vendar je opustila prvotno zatrjevano dejansko podlago (o upravljalcu smučišča), zato gre za spremembo istovetnosti zahtevka in s tem za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena URS in smiselne uporabe določb ZUstS učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
neudeležba strank na naroku – opravičljiv razlog za izostanek – neizvedba zaslišanja strank – neizvedba predlaganega dokaza – neprimeren in nekonkretiziran dokazni predlog – izguba dohodka zaradi pričanja
Ker se toženca, ki sta bila pravilno vabljena na zaslišanje, neopravičeno nista odzvala sodnemu vabilu in svojega izostanka tudi nista opravičila, sodišče prve stopnje dokaza z njunim zaslišanjem ni bilo dolžno (kasneje) izvesti.
upniški odbor - člani upniškega odbora - ovire za imenovanje - ločitveni upnik
Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.
USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB
VSL0081813
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZTFI člen 144, 491, 491/2, 491/4. Tarifa o taksah in nadomestilih tarifna številka 77, 77/3.
exceptio illegalis - načelo sorazmernosti - tarifa agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - načelo sorazmernosti - obseg opravljenega dela
ZTFI v 4. odstavku 491. člena določa dva kriterija sorazmernosti – višina letnega nadomestila mora biti sorazmerna z vrsto in z obsegom opravljenega nadzora. Tožeča stranka je z različnimi višinami pavšalnih zneskov nadomestila morda zadostila sorazmernosti glede vrste opravljenega nadzora, ne pa tudi sorazmernosti glede njegovega obsega.
Določba Tarife (podzakonskega akta), ki določa, da se nadomestilo plača za vse leto, ne glede na to koliko časa bo tožeča stranka nadzor dejansko opravljala (ki z drugimi besedami pomeni, da je nadomestilo enako, ne glede na to, kolikšen nadzor bo opravila), nasprotuje izrecni določbi ZTFI, da mora biti višina nadomestila sorazmerna opravljenemu delu (torej obsegu opravljenega nadzora).
postopek prisilne poravnave - sklep o spremembi osnovnega kapitala - finančno prestrukturiranje - upniški odbor - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - tožba - potrjena prisilna poravnava, sprejeta na goljufiv način
Ker delničarji na skupščini niso izglasovali sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, je sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz 2. odstavka 199b. člena ZFPPIPP sprejel upniški odbor.
Izpodbijanje potrjene prisilne poravnave iz razlogov po 3. odstavku 219. člena ZFPPIPP je potrebno uveljavljati s tožbo.
Predpostavke neupravičene obogatitve morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da je prišlo do prikrajšanja premoženja na eni strani in povečanja na drugi strani ob odsotnosti pravne podlage, ki bi opravičevala tak premik premoženja. Dokazno breme glede obstoja navedenih predpostavk je praviloma na strani tistega, ki neupravičeno pridobitev zatrjuje,
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 108, 212.
podjetnik posameznik – delna oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – predpisani obrazec – priloge – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge
Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti. Zato sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi pomankljive trditvene podlage. Le v primeru, če tožena stranka izjave o premoženjskem stanju ne bi predložila na predpisanem obrazcu ali če obrazcu ne bi priložila predpisanih prilog, bi moralo sodišče ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in jo pozvati, da vlogo dopolni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073398
OZ člen 190. SZ člen 31. SPZ člen 115, 116.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – plačilo obratovalnih stroškov – stroški upravljanja – pogodba o upravljanju – stanovanjska soseska – ključ delitve stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju – verzija – neupravičena obogatitev – opredelitev koristi
Ni zakonskih ovir, da se pogodba o upravljanju ne bi mogla skleniti za več večstanovanjskih zgradb skupaj (sosesko), vendar pa lahko takšna pogodba zavezuje zgolj lastnike v tistih stavbah, v katerih je bila sklenjena s soglasjem solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti posamične večstanovanjske stavbe.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da etažni lastniki niso sklenili pogodbe o medsebojnih razmerjih, vendar to ni razlog, zaradi katerega stroškov ne bi bilo mogoče deliti po solastniških deležih. V 115. členu SPZ je namreč določeno, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
vročanje sodnih pisanj – pravna oseba – pooblaščenec za sprejem pisanj – vročilnica kot javna listina – zakoniti zastopnik – narok – umik dokaznih predlogov – neudeležba na naroku – pravni interes – prokurist – neupravičeno zastopanje
Ni nujno, da se sodno pisanje (vabilo na narok) vroča zakonitemu zastopniku (direktorju), zaradi česar bi zaradi zamenjave slednjega lahko prišlo do nepravilne vročitve.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 3, 13, 14, 15.
oskrba s pitno vodo – obveznost priključitve na javni vodovod – priklop na zasebni vodovod – uporaba zasebnega vodovoda – dobava vode – zagotavljanje pitne vode – vodarina
Tožnica, ki opravlja gospodarsko javno službo obveznega zagotavljanja pitne vode, ima pravico zaračunavati svojo storitev zagotavljanja pitne vode kljub temu, da za to uporablja tudi zasebni vodovod.
ZFPPIPP člen 271. ZPP člen 3, 3/1, 3/3, 184, 224, 224/4, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – prosto oblikovanje tožbenega zahtevka – spremembe tožbe – pravno relevantna dejstva – izvedba naroka – nedovoljen pritožbeni razlog – prekluzija – izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe
Toženka stranka bi morala, čim je ugotovila, da določenih prilog naj ne bi prejela, o tem nemudoma obvestiti sodišče, saj je to najmanj, kar se pričakuje od povprečno skrbne osebe, ali predlagati drug relevanten dokaz (na primer tehtanje pisemske pošiljke).
Določbi 451. in 452. člena ZPP sta v primerjavi s členom 286(a) ZPP specialni določbi, kar pomeni, da bo sodišče navedbe, ki jih stranka poda zunaj vlog, kot jih predvidevata omenjena člena, štelo za prepozne, ne glede na njeno krivdo.
Plačila, nujna za redno poslovanje družbe (torej tudi plačila stroškov računovodstva), so lahko izpodbojna, če so izpolnjeni pogoji iz 271. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 442.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka), ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka). Kot je razvidno iz predmetnega spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ker je prejelo obvestilo AJPES-a, da družba, na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ne sprejema uradnih pošiljk). Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti, zaradi česar izbrisni razlog ne obstaja.
zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - naložitveni del sklepa o izvršbi
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Iz obravnavanega izvršilnega naslova ne izhajajo zakonske zamudne obresti, ki jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Zato, četudi mu daje podlago zakon, tako kot to navaja upnik v svoji pritožbi, to še ne pomeni, da je do zakonskih zamudnih obresti upravičen. Izvršbe namreč ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – razlaga splošnih pogojev – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji – uporaba motornega vozila v prometu – mirovanje vozila – ugasnjen motor – posest motornega vozila – nevarna stvar – samovžig
Za razlago pojmov, uporabljenih v toženkinih splošnih pogojih, ni pomembno, kaj je imel v mislih zakonodajalec, pač pa se po določbi 83. člena OZ nejasna določila v primeru pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini razlaga v korist druge stranke.
Osebno vozilo, četudi v mirovanju in z ugasnjenim motorjem, je nevarna stvar, saj iz njegovih lastnosti (teža, vsebnost vnetljivih snovi in elektronike) izhaja povečana nevarnost za zdravje in premoženje ljudi.
ZIZ člen 29b. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 324, 324/6. ZST-1 člen 8, 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog - fikcija vročitve
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog ali predloga za taksno oprostitev kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru oziroma prepozno vloženem predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ali odlog plačila sodne takse pravilne.
odstop terjatve v zavarovanje - stvarna legitimacija - procesna legitimacija
V zvezi s pritožbenimi očitki, da tudi prvotožena stranka ni stvarno legitimirana v konkretni pravdi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v pravdi zadostuje zatrjevanje stvarne legitimacije. Zadostuje, da tožeča stranka trdi, da je nosilec pravic, tožena stranka pa obveznosti iz določenega materialnopravnega razmerja. Tožeča stranka je zatrjevala, da je skladno z določili OZ in SPZ stvarno legitimirana na podlagi pogodbe o prenosu terjatve v zavarovanje in pogodbo predložila kot dokaz. Prav tako je izkazala, da je bila tožena stranka o prenosu terjatve obveščena. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno in pravilno zaključilo, da je prvotožeča stranka stvarno legitimirana za izterjavo prenesene terjatve.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1087, 1087/1. OZ člen 1061.
gradbeno zavarovanje - bančna garancija na prvi poziv - akcesorna garancija v funkciji poroštva - zavarovalnica izdajatelj garancije
Skladno s pravno teorijo o naravi bančne garancije ni mogoče sklepati le iz naslova izjave ali posameznih izrazov v besedilu garancije, ampak je potrebno upoštevati celotno besedilo izjave. V garanciji uporabljene besede „na prvi poziv“ so tako le eden od znakov, ki kažejo da gre za neodvisno zavezo izdajatelja garancije. Če so v garanciji poleg tega tudi druge besede, ki kažejo na drugačno voljo izdajatelja, se njegova zaveza ne more razlagati kot neakcesorna.