DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012779
ZPP člen 355. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala svojih zatrjevanj o poteku in nastanku same nezgode, in da sodišče tudi ni moglo presoditi o eventualni (so)odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala, je preuranjen in zato napačen. Bistveno je, da je o poškodbi spornega dne izpovedala tožnica, ki je pojasnila, kako je do poškodbe prišlo, prav tako pa sta poškodbo potrdili tudi priči, tožničini sodelavki. Doslej izvedeni dokazni postopek dopušča sklepanje o tem, da je do poškodbe tožnice prišlo zaradi prevrnitve regalov, pri čemer je tožnica zadobila udarec v drugi prst leve noge.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – prijava stalnega prebivališča – vročilnica kot javna listina – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pritožbeni postopek
Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča.
Sklicevanje v pritožbi, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A, in to od 7.1.2013 (kar tudi izkaže), ni pravno relevantno, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da na naslovu stalnega prebivališča očitno ni bival, v postopku pa je vsa sodna pisanja, tudi po 7.1.2013, dobival in prevzemal na naslovu B.
V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku tudi opozorjen.
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo. Pravilno je štelo, da tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005993
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 209, 209/1, 209/2. ZKP člen 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakoniti dokazi - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - tatvina - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Obtoženec je tako vzel stvari (drobiž, cigarete, žetone), ki so bili osebna lastnina tam zaposlenih in za katero se ne zatrjuje, da mu je bila v okviru njegovih nalog prepuščena v varovanje. Na splošno bi se sicer dalo zastopati stališče, da varnostnik, ko izven delovnega časa zaposlenih izvaja naloge varovanja družbe, posredno varuje tudi osebno premoženje zaposlenih, ki se nahaja v prostorih, vendar pa obtožencu varovanje takega premoženja v konkretnem primeru izrecno ni bilo prepuščeno, temveč, kot rečeno, le varovanje družbe.
Ker primarni in oba podrejena tožbena zahtevka ne temeljita na isti pravni podlagi, je treba sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od (vsakega) podrednega zahtevka. Kljub temu je treba upoštevati 3. odst. 18. čl. ZST-1, po katerem se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek, če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov.
sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru - razlogi odločitev - ustavitev postopka - pomanjkanje razlogov - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek
Odločitev o pridržankinem zadržanju na psihiatrični kliniki je pritožbeno sodišče razveljavilo zaradi pomanjkanja razlogov izpodbijanega sklepa. Ker postopek o pridržanju, ki je bil s sklepom ustavljen, ne teče več, se zadeve ne vrača v nadaljnji postopek.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica kot invalidka III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, tožnici utemeljeno priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
izčrpanje pravnih sredstev pred agencijo – pravdni postopek – pravica do sodnega varstva
Nikakor iz razlogov v izpodbijani sodbi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni izkazala, da je izčrpala vse pravne možnosti pred Agencijo za pošto in poštne telekomunikacije RS. Sodišče je izvedlo dokazni postopek in je odločilo po pravilih pravdnega postopka. Sodno varstvo ji je torej nudilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v ustavno pravico tožene stranke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
predhodne odredbe – pogoj za izdajo predhodne odredbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost predloga za izdajo predhodne odredbe
Določilo 1. odstavka 257. člena ZIZ ne daje podlage za zaključek, da je tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, taka neizvršljiva odločba domačega sodišča, ki opravičuje stališče, da je prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe izpolnjen.
Vsak predlog za izdajo predhodne odredbe, ki je oprt na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, je nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
Zoisova štipendija - prva pridobitev - pogoji - nadaljnje prejemanje
Tožnica je štipendistka, ki je prejemala Zoisovo štipendijo in ne nova štipendistka, ki prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni presojala, ali tožnica kot prejemnica Zoisove štipendije izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije v spornem šolskem letu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi (o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki v drogeriji) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnici je očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je storila s tem, da je spornega dne iz prodajnega pulta vzela bonbone, ki so bili namenjeni kot darilo strankam ob nakupu CD, jih odprla in spravila v osebno torbico; da je določenega dne na oddelek prinesla čokolado, ki jo je prej vzela iz prodajne police in jo pojedla; da je določenega dne prinesla hrano na delovno mesto in jo tam uživala vpričo strank ter da je zaključevala blagajno, ko poslovalnica delodajalca še ni bila zaprta in so bile stranke še v prodajalni. Tožnica je dejanja, z izjemo kraje čokolade, priznala. Dejanj, ki jih je storila tožnica in ki jih sama priznava, ni mogoče šteti za tako hudo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi upravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - plačilo razlike plače - znižanje plače - kolometrina
Tožnik je tožbo na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter s tem povezanim reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom, pravilno zavrglo (274. člena ZPP).
Tožena stranka je zaradi poslabšanja finančnega položaja zaposlenim znižala plače. Direktor ni sprejel pisnega sklepa o znižanju plač, temveč je svoje delavce na jutranjem sestanku le obvestil, da se jim bo plača znižala. Tožena stranka s tožnikom ni podpisala aneksa o znižanju osnovne plače. Med strankama ni prišlo do dogovora, ki bi bil podlaga za znižanje plače. Ker je tožena stranka tožniku od spornega dne dalje izplačevala nižjo osnovno neto plačo, kakor je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je izvršil svojo pogodbeno obveznost in toženi stranki za vtoževano obdobje predložil izpolnjene obrazce za plačilo kilometrine, skladno s svojo pogodbeno obveznostjo. Tožena stranka obrazcev ni zavrnila in od tožnika ni zahtevala naj obrazloži morebitne zanjo sporne relacije. Zato je tožnik upravičen do vtoževane kilometrine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - nelojalna konkurenca - zmeda na trgu - primerljivo oglaševanje - škoda
Tožena stranka je storila dejanje nelojalne konkurence, ker je oglaševala testenine tako, da je navajala neresničen podatek o testeninah samih. Očitno je tudi, da utegnejo ti podatki ustvariti zmedo na trgu prav zaradi tega, ker prikazujejo neresnično stanje glede kakovosti izdelkov tožene stranke v primerjavi z izdelki drugih ponudnikov, zlasti še tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005951
KZ-1 člen 7, 7/1, 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-1, 358-4, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – očitna pisna napaka – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - sprememba sodbe – oprostilna sodba – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dejanje majhnega pomena
Utemeljeno pa zagovornik obtoženega sodišču prve stopnje očita, da je bil glede dejanja opisanega v 2. točki izreka v škodo obtoženca kršen zakon. Kaznivo dejanje, ki se obtožencu očita v 2. točki izreka izpodbijane sodbe in naj bi bilo storjeno 30. julija 2001 (prav 30. julija 2011) namreč v času storitve ni bilo kaznivo dejanje. To je postalo šele z novelo KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/2011 z dne 14. novembra 2011), ki velja od 15. maja 2012, s katero je bila določba prvega odstavka 186. člena KZ-1 dopolnjena z novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ki vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje zaradi dajanja v promet rastlin ali substanc, ki so razvrščene v prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Glede na utemeljitev predlagatelja je bila sprememba te zakonske določbe predlagana zaradi zaznanih primerov hrambe droge z namenom razdelitve drugim osebam (uživalcem), na način, da ne gre za prodajo, ampak prepustitev v uporabo na zabavah ali druženjih, torej prav zaradi primerov, kot je obravnavani. Glede na to, da uvaja novo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ni dvoma, da je KZ-1B za obtoženca strožji zakon, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 7. člena KZ-1 ob odločanju uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
ZSVarPre člen 12, 20, 49, 50, 51, 51/2, 66, 68. ZUP člen 253. ZZSV člen 3. DIU12 člen 4, 4/7.
varstveni dodatek - lastni dohodek - višina
Tožnica je bila na podlagi 2. odstavka 51. člena ZSVarPre (po katerem se višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena ZSVarPre in ima lastni dohodek, določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom) upravičena do varstvenega dodatka v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njenim lastnim dohodkom, kot je pravilno ugotovil prvostopenjski upravni organ.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za invalidnost - osnova za odmero denarnega nadomestila
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.