CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080911
ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice na podlagi predhodne odredbe – pogojna ločitvena pravica – razvezni pogoj – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini – ustavna odločba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov, izdanih pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-M z dne 15. 11. 2013, ki do izdaje odločbe Ustavnega sodišča št. Up-1303/11-21 in U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014 niso bili pravnomočno zaključeni, razen omejitve iz 2. alinee 2.točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ (po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 95 % vrednosti zdravstvenih storitev v tujini) ni nobene druge omejitve za priznavanje pravice do zdravljenja v tujini. Določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZJU člen 3, 5, 6, 24, 24/3, 25, 39, 39/2, 154. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - invalid III. kategorije
Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravočasno pritožil in obenem predlagal, da komisija za pritožbe zadrži učinkovanje odpovedi. Komisija za pritožbe o tožnikovi pritožbi ni odločila, je pa ugodila tožnikovemu predlogu za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi (do odločitve o pritožbi). Če komisija ne odloči v 30-dnevnem roku, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v tridesetih dneh od poteka roka za njeno odločitev, kar je tožnik v obravnavanem primeru tudi storil s predmetno tožbo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno obravnavalo po vsebini.
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Dejansko šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalida s prenehanjem delovnega razmerja ni podan. Tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) ni pridobila mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - direktor - ustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka razpolagala s prostimi delovnimi mesti, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da so pri toženi stranki prosta delovna mesta obstajala in je hkrati obstajala potreba po njih, tožena stranka pa jih tožniku ni ponudila, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Iz 3. odstavka 88. člena in 2. odstavka 90. člena ZDR izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreba po delu na tem delovnem mestu, in pravica delavca je zahtevati takšno zaposlitev. Neustrezne zaposlitve delodajalec ni dolžan ponuditi, niti je delavec ni dolžan sprejeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov v povezavi z uvedbo novega informacijskega sistema ter s tem povezano izboljšano učinkovitostjo dela potrebno reorganizirati delo in je zaradi optimizacije ter združevanja več faz poslovnih procesov v enovitem informacijskem sistemu prišlo do zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu planer proizvodnje, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi tega je sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvajalcev na tem delovnem mestu, posledično pa je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da tožniku neustrezne zaposlitve niso bile ponujene, nekaterim drugim zaposlenim pa so bile, ni diskriminacija tožnika in tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi tega ni nezakonita.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-1. ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5, 26.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za odobritev
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: vsaj eno od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu POZZ in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja. Pri tožniku ni podano stanje, ki bi ga določal 45. člen POZZ, zato njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica kot invalidka III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, tožnici utemeljeno priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
predhodne odredbe – pogoj za izdajo predhodne odredbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost predloga za izdajo predhodne odredbe
Določilo 1. odstavka 257. člena ZIZ ne daje podlage za zaključek, da je tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, taka neizvršljiva odločba domačega sodišča, ki opravičuje stališče, da je prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe izpolnjen.
Vsak predlog za izdajo predhodne odredbe, ki je oprt na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen ugovor, je nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri tožničinem delu so bili v času sklenjenih avtorskih pogodb podani vsi elementi delovnega razmerja v smislu določb 4. člena ZDR (tožnica je delo za toženo stranko opravljala polni delovni čas; vsako odsotnost je morala javiti nadrejenemu delavcu; za dopust je morala pridobiti dovoljenje nadrejenega; delo je opravljala po navodilih tožene stranke; za delo pri toženi stranki je prejela redno mesečno plačo). Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Tožnica je pri toženi stranki zahtevala odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, to je priznanje obstoja delovnega razmerja in izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila. Tožnica je nato pravočasno, v roku 30 dni, zahtevala sodno varstvo pri pristojnem sodišču (prvi in drugi odst. 204. člen ZDR).
Razmerje med strankama, za katerega je bilo ugotovljeno, da ima vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s potekom zadnje pogodbe o zaposlitvi. Ker stranki po tem datumu nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru - razlogi odločitev - ustavitev postopka - pomanjkanje razlogov - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek
Odločitev o pridržankinem zadržanju na psihiatrični kliniki je pritožbeno sodišče razveljavilo zaradi pomanjkanja razlogov izpodbijanega sklepa. Ker postopek o pridržanju, ki je bil s sklepom ustavljen, ne teče več, se zadeve ne vrača v nadaljnji postopek.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZSVarPre člen 12, 20, 49, 50, 51, 51/2, 66, 68. ZUP člen 253. ZZSV člen 3. DIU12 člen 4, 4/7.
varstveni dodatek - lastni dohodek - višina
Tožnica je bila na podlagi 2. odstavka 51. člena ZSVarPre (po katerem se višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena ZSVarPre in ima lastni dohodek, določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom) upravičena do varstvenega dodatka v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njenim lastnim dohodkom, kot je pravilno ugotovil prvostopenjski upravni organ.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
pooblaščenec - odgovor na tožbo - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti.
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa je pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico).
Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odstavek 52. člena ZPP). Glede na kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic (hude telesne poškodbe tožnice), je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica.
Tožena stranka z ničemer ni uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča o zapadlosti obveznosti dne 30. 7. 2010. Poseg Okrajnega sodišča v Piranu s predhodno odredbo, izdano 30. 12. 2010, zato ni v ničemer vplival na upravičenje tožeče stranke do zamudnih obresti pred tem obdobjem.
Drugačen pa je položaj v času učinkovanja prepovedi toženi stranki na podlagi citirane predhodne odredbe, to je od izdaje dne 30. 12. 2010 do dne 13. 3. 2013, ko bil toženi stranki vročen sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo. V tem obdobju vzrok za zamudo z izpolnitvijo nedvomno ni izhajal iz sfere tožene stranke, pač pa gre za tako imenovano zunanje tveganje, ki je zunaj sfere tožene stranke in ga ta ne more oziroma ga ni dolžna obvladovati. Tožena stranka ni smela izpolniti denarne obveznosti. To dejanje bi namreč pomenilo kršitev prepovedi iz izdane predhodne odredbe, zato tožena stranka ni imela vpliva na izpolnitev svoje obveznosti. Posledično toženo stranko ne morejo bremeniti zamudne obresti za to obdobje.
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo. Pravilno je štelo, da tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum - skrajšanje odpovednega roka
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dva meseca po tem je s tožnikom podpisala sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o skrajšanju odpovednega roka, denarnem povračilu in ostalih pravicah ter obveznostih podpisnikov sporazuma. V sporazumu sta stranki zapisali, da je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 109. člena ZDR ter do denarnega povračila za skrajšanje odpovednega roka. Dogovorili sta se, da se izplačilo odpravnine, ki pripada tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odloži in bo tožniku izplačana v času od 31. 3. 2011 do 30. 4. 2011, vendar le v primeru, da se bo skozi sanacijski postopek in izdelavo vseh poročil in revizije nesporno ugotovilo, da delavec s svojim preteklim delom ni subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določilom 109. člena ZDR. Stranki sta se s sporazumom dogovorili le za odložitev izplačila odpravnine do 30. 4. 2011.
Na podlagi sporazuma bi bil tožnik upravičen do odpravnine šele v primeru, če bi v sanacijskem postopku izdelana poročila in revizije dokazovala, da tožnik ni bil subjektivno odgovoren za nastalo situacijo podjetja. Tak pogoj je nedopusten, saj realno omogoča izogibanje izplačilu dolgovane odpravnine.