ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica kot invalidka III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, tožnici utemeljeno priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnica je dejansko opravljala delo na dolžnosti „skladiščnik V - civilne osebe“, za katero je v vtoževanem obdobju prejemala plačo, zato je tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači neutemeljen.
Tožena stranka ni bila dolžna tožnice razporediti na formacijsko dolžnost „nižji vojaški uslužbenec“, četudi tožnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za razporeditev na to dolžnost, ker je to v izključni pristojnosti tožene stranke - načelnika Generalštaba Slovenske vojske (prvi odstavek 98.a člena Zakona o obrambi).
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - direktor - ustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka razpolagala s prostimi delovnimi mesti, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da so pri toženi stranki prosta delovna mesta obstajala in je hkrati obstajala potreba po njih, tožena stranka pa jih tožniku ni ponudila, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Iz 3. odstavka 88. člena in 2. odstavka 90. člena ZDR izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreba po delu na tem delovnem mestu, in pravica delavca je zahtevati takšno zaposlitev. Neustrezne zaposlitve delodajalec ni dolžan ponuditi, niti je delavec ni dolžan sprejeti.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
pooblaščenec - odgovor na tožbo - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom – pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve
V primeru stečajne mase neznatne vrednosti, ki ne zadošča niti za stroške postopka, ni nobene podlage za nadaljnje vodenje stečajnega postopka, ne glede na nezaključen pravdni postopek, na katerega se sklicuje pritožnik, saj je predmet tega postopka zgolj vprašanje obstoja terjatve pritožnika do stečajnega dolžnika, zato razrešitev te pravde ne bi v ničemer omogočila vsaj delno poplačilo upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080911
ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice na podlagi predhodne odredbe – pogojna ločitvena pravica – razvezni pogoj – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - vzrok nastanka invalidnosti
Na invalidnost tožnika (invalida III. kategorije) je vplivala bolezen (degenerativne spremembe hrbtenice) in ne poškodba pri delu. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, in da mu je tožena stranka dolžna priznati vse pravice, vezane na priznanje III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu ter odločiti o pravici in višini tožnikove invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Tožena stranka z ničemer ni uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča o zapadlosti obveznosti dne 30. 7. 2010. Poseg Okrajnega sodišča v Piranu s predhodno odredbo, izdano 30. 12. 2010, zato ni v ničemer vplival na upravičenje tožeče stranke do zamudnih obresti pred tem obdobjem.
Drugačen pa je položaj v času učinkovanja prepovedi toženi stranki na podlagi citirane predhodne odredbe, to je od izdaje dne 30. 12. 2010 do dne 13. 3. 2013, ko bil toženi stranki vročen sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo. V tem obdobju vzrok za zamudo z izpolnitvijo nedvomno ni izhajal iz sfere tožene stranke, pač pa gre za tako imenovano zunanje tveganje, ki je zunaj sfere tožene stranke in ga ta ne more oziroma ga ni dolžna obvladovati. Tožena stranka ni smela izpolniti denarne obveznosti. To dejanje bi namreč pomenilo kršitev prepovedi iz izdane predhodne odredbe, zato tožena stranka ni imela vpliva na izpolnitev svoje obveznosti. Posledično toženo stranko ne morejo bremeniti zamudne obresti za to obdobje.
Tožnica je vložila vlogo „Žalba na sklep“, ki je pisana v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi in je kljub pozivu sodišča ni prevedla. Ker take vloge sodišče ne more obravnavati, jo je na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. KZ-1 člen 29, 29/4. OZ člen 136, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snovi
Tožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem delodajalca ne bo mogel obvestiti o svojem stanju.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - dokazna ocena
Med tožnico in pokojnim ni obstajala zunajzakonska skupnost kot to določa 114. člen ZPIZ-1, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine in je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini – ustavna odločba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov, izdanih pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-M z dne 15. 11. 2013, ki do izdaje odločbe Ustavnega sodišča št. Up-1303/11-21 in U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014 niso bili pravnomočno zaključeni, razen omejitve iz 2. alinee 2.točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ (po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 95 % vrednosti zdravstvenih storitev v tujini) ni nobene druge omejitve za priznavanje pravice do zdravljenja v tujini. Določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi organizacijskih, tehnoloških in strukturnih razlogov v povezavi z uvedbo novega informacijskega sistema ter s tem povezano izboljšano učinkovitostjo dela potrebno reorganizirati delo in je zaradi optimizacije ter združevanja več faz poslovnih procesov v enovitem informacijskem sistemu prišlo do zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu planer proizvodnje, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi tega je sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvajalcev na tem delovnem mestu, posledično pa je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da tožniku neustrezne zaposlitve niso bile ponujene, nekaterim drugim zaposlenim pa so bile, ni diskriminacija tožnika in tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi tega ni nezakonita.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-1. ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5, 26.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za odobritev
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: vsaj eno od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu POZZ in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja. Pri tožniku ni podano stanje, ki bi ga določal 45. člen POZZ, zato njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZJU člen 3, 5, 6, 24, 24/3, 25, 39, 39/2, 154. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodno varstvo - invalid III. kategorije
Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravočasno pritožil in obenem predlagal, da komisija za pritožbe zadrži učinkovanje odpovedi. Komisija za pritožbe o tožnikovi pritožbi ni odločila, je pa ugodila tožnikovemu predlogu za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi (do odločitve o pritožbi). Če komisija ne odloči v 30-dnevnem roku, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v tridesetih dneh od poteka roka za njeno odločitev, kar je tožnik v obravnavanem primeru tudi storil s predmetno tožbo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno obravnavalo po vsebini.
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Dejansko šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalida s prenehanjem delovnega razmerja ni podan. Tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) ni pridobila mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri tožničinem delu so bili v času sklenjenih avtorskih pogodb podani vsi elementi delovnega razmerja v smislu določb 4. člena ZDR (tožnica je delo za toženo stranko opravljala polni delovni čas; vsako odsotnost je morala javiti nadrejenemu delavcu; za dopust je morala pridobiti dovoljenje nadrejenega; delo je opravljala po navodilih tožene stranke; za delo pri toženi stranki je prejela redno mesečno plačo). Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Tožnica je pri toženi stranki zahtevala odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, to je priznanje obstoja delovnega razmerja in izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila. Tožnica je nato pravočasno, v roku 30 dni, zahtevala sodno varstvo pri pristojnem sodišču (prvi in drugi odst. 204. člen ZDR).
Razmerje med strankama, za katerega je bilo ugotovljeno, da ima vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s potekom zadnje pogodbe o zaposlitvi. Ker stranki po tem datumu nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.