Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa je pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico).
Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odstavek 52. člena ZPP). Glede na kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic (hude telesne poškodbe tožnice), je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
pooblaščenec - odgovor na tožbo - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti.
Tožena stranka z ničemer ni uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča o zapadlosti obveznosti dne 30. 7. 2010. Poseg Okrajnega sodišča v Piranu s predhodno odredbo, izdano 30. 12. 2010, zato ni v ničemer vplival na upravičenje tožeče stranke do zamudnih obresti pred tem obdobjem.
Drugačen pa je položaj v času učinkovanja prepovedi toženi stranki na podlagi citirane predhodne odredbe, to je od izdaje dne 30. 12. 2010 do dne 13. 3. 2013, ko bil toženi stranki vročen sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo. V tem obdobju vzrok za zamudo z izpolnitvijo nedvomno ni izhajal iz sfere tožene stranke, pač pa gre za tako imenovano zunanje tveganje, ki je zunaj sfere tožene stranke in ga ta ne more oziroma ga ni dolžna obvladovati. Tožena stranka ni smela izpolniti denarne obveznosti. To dejanje bi namreč pomenilo kršitev prepovedi iz izdane predhodne odredbe, zato tožena stranka ni imela vpliva na izpolnitev svoje obveznosti. Posledično toženo stranko ne morejo bremeniti zamudne obresti za to obdobje.
Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za invalidnost - osnova za odmero denarnega nadomestila
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. KZ-1 člen 29, 29/4. OZ člen 136, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snovi
Tožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem delodajalca ne bo mogel obvestiti o svojem stanju.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom – pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve
V primeru stečajne mase neznatne vrednosti, ki ne zadošča niti za stroške postopka, ni nobene podlage za nadaljnje vodenje stečajnega postopka, ne glede na nezaključen pravdni postopek, na katerega se sklicuje pritožnik, saj je predmet tega postopka zgolj vprašanje obstoja terjatve pritožnika do stečajnega dolžnika, zato razrešitev te pravde ne bi v ničemer omogočila vsaj delno poplačilo upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom.
Tožnica je vložila vlogo „Žalba na sklep“, ki je pisana v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi in je kljub pozivu sodišča ni prevedla. Ker take vloge sodišče ne more obravnavati, jo je na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 179. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - zavarovalnica - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je vložil tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost in zoper delodajalca. Spor zoper drugo toženo stranko - tožnikovega delodajalca je bil pravnomočno zaključen, vendar kljub temu na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1 še vedno obstaja podlaga za stvarno pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu med tožnikom in prvo toženo stranko - zavarovalnico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je delodajalec kršil določila 5. člena ZVZD, saj bi moral sprejeti ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, ne glede na to, ali je družba, ki je zanj vodila organizacijo varstva pri delu, to predvidela ali ne. Iz zdravstvene ocene tveganja namreč izhaja zdravstvena ogroženost delavcev zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom tveganja z dražečim, toksičnim, lipolitičnim, alergogenim, fibrogenim in kancerogenim delovanjem in je malta kot takšen dejavnik tudi izrecno navedena. Delodajalec takšnih zaščitnih ukrepov ni sprejel. Naloga delodajalca je, da za delo z malto priskrbi ustrezno zaščito za delavce. Delodajalec bi moral računati, da se kljub skrbnemu in previdnemu ravnanju delavca, malta lahko odbije in delavcu pade v oči. Zato je podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za vtoževano škodo.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - dokazna ocena
Med tožnico in pokojnim ni obstajala zunajzakonska skupnost kot to določa 114. člen ZPIZ-1, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine in je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi- kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik (policist) je spornega dne od voznika tovornega vozila prejel 50,00 EUR, ob prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila o prejemu gotovine niti kakšne druge listine, temveč si je prejeti znesek protipravno prilastil. Vodji kontrole je posredoval podatek, da je voznika le ustno opozoril. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri tožnici bi se moralo (glede na datum vložitve zahteve za uveljavitev starostne pokojnine - 17. 1. 2012) upoštevati 18 letno povprečje, vendar je toženec pravilno upošteval pri njej najugodnejše 16 letno povprečje, ker tožnica ni dopolnila 18 let zavarovalne dobe. Za upoštevanje 12 letnega povprečja ni bilo pravne podlage.
Zoisova štipendija - prva pridobitev - pogoji - nadaljnje prejemanje
Tožnica je štipendistka, ki je prejemala Zoisovo štipendijo in ne nova štipendistka, ki prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni presojala, ali tožnica kot prejemnica Zoisove štipendije izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije v spornem šolskem letu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi (o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - direktor - ustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali je v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka razpolagala s prostimi delovnimi mesti, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da so pri toženi stranki prosta delovna mesta obstajala in je hkrati obstajala potreba po njih, tožena stranka pa jih tožniku ni ponudila, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Iz 3. odstavka 88. člena in 2. odstavka 90. člena ZDR izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreba po delu na tem delovnem mestu, in pravica delavca je zahtevati takšno zaposlitev. Neustrezne zaposlitve delodajalec ni dolžan ponuditi, niti je delavec ni dolžan sprejeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - obveščanje sindikata
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega je preneha potreba po opravljanju dela delavca, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja delo na ukinjenem delovnem mestu. Tožena stranka je ukinila delovno mesto nabavnega komercialista, na katerem je bil tožnik edini izvajalec. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca - poslovni razlog).
ZJU člen 85, 85/1, 101, 101/3, 101/4, 101/5. OZ člen 17. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32. ZDR člen 163, 163/2.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o usposabljanju - javni uslužbenci - pogodba o izobraževanju
V času sklenitve pogodbe o usposabljanju je bila v veljavi določba petega odstavka 101. člena ZJU, ki je določala, da ugasne obveznost uradnika, da ostane po končanem izobraževanju v delovnem razmerju pri istem delodajalcu vsaj še toliko časa, kot je trajalo izobraževanje (ker ima v nasprotnem primeru delodajalec pravico do povrnitve sorazmernega dela plačanih stroškov izobraževanja), če ga delodajalec ne imenuje v naziv ali premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Ta določba je prenehala veljati z novelo ZJU iz leta 2005 in sicer 31. 12. 2005. Ker v času po končanem usposabljanju in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba člena 101/5 ZJU in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, ki jo je opredeljevala določba člena 101/4 ZJU, je toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri toženi stranki še najmanj 2 leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu (kar se je izrecno zavezal v pogodbi o usposabljanju). Ker je to svojo obveznost kršil, mora na podlagi pogodbe o usposabljanju (in tudi v skladu s členom 101/4 ZJU) tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.