SPZ člen 92, 93, 99. ZTLR člen 24, 25, 28, 28/4, 33, 40, 49, 72. ZPP člen 8.
vrnitveni zahtevek – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – postavitev nadstreška – dobra vera – vindikacijski zahtevek
Na podlagi določbe 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt oziroma del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto objekta.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - nujni dediči – nujni delež
Zahtevo za uveljavljanje nujnega deleža, ki jo je dedič podal v zapuščinskem postopku, sodišče upošteva tudi glede kasneje najdenega premoženja in dedičev ne poziva na ponovno podajanje dednih izjav, pač pa le novo najdeno premoženje le razdeli med dediče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066156
ZIZ člen 15. ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 61, 63, 69, 132, 132/3, 132/3-1.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev - pravni interes - zavrženje pritožbe
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahteva v pravdnem postopku.
ZSPJS člen 2, 7, 7/5, 9, 9/3, 13, 13/2. ZDR člen 42. ZJU člen 21, 21/1. ZObr člen 5, 89, 89/2. ZPP člen 380, 380/2. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4.
pripadnik Slovenske vojske - razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - vojak - formacija - formacijska dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - razvrstitev v plačilni razred
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.
Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge višji častnik prvi pilot v nazivu podpolkovnik, potem bi bila jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022150
OZ člen 132, 149, 150, 154, 154/2, 154/4, 188, 395, 395/1, 943. ZOZP člen 15, 34, 36. ZPP člen 8.
prometna nezgoda - udeležba neznanega vozila - premoženjska in nepremoženjska škoda - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO-plus zavarovanje - kasko zavarovanje - razporeditev dokaznega bremena - ugovor pasivne legitimacije - odmera višine odškodnine - ugotavljanje pravdnega uspeha
Zmotno je prepričanje pritožbe o tem, da bi prvi tožeči stranki škoda v smislu 2. člena splošnih pogojev AK - 2/06 nastala šele s plačilom popravila v nezgodi poškodovanega vozila, saj prva tožeča stranka s tem, ko terja stroške materiala in dela, potrebnega za popravilo tega vozila, uveljavlja povrnitev navadne škode, ki se v njeni premoženjski sferi odraža v posledici zmanjšanja vrednosti poškodovane stvari (132. člen OZ).
Z ozirom, da skladno s četrtim odstavkom 154. člena OZ v zvezi s 149. členom ter 150. členom istega zakona v prometni nezgodi udeležena imetnika motornih vozil v razmerju do tretje osebe odgovarjata objektivno in solidarno, se tožena stranka obveznosti povračila škode prvi tožeči stranki ob sklicevanju na izključno odgovornost drugega (neznanega) udeleženega vozila za nastanek prometne nezgode, četudi bi ta bila dejansko podana, ne more sklicevati. V posledici navedenega tožena stranka na podlagi prvega odstavka 395. člena OZ prvi tožeči stranki odgovarja za celotno obveznost, ugovor izključne krivde drugega v nezgodi udeleženega vozila pa lahko na podlagi 188. člena OZ uveljavi le v regresni pravdi med njima kot imetnikoma motornih vozil.
Zavarovalnica na osnovi AO - plus zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačilno zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (prvi odstavek 3. člena posebnih pogojev AO - plus - 06), kamor je v primeru, ko prometno nesrečo povzroči neznano vozilo na osnovi 36. člena ZOZP v zvezi s 34. členom tega zakona šteti tudi Slovensko zavarovalno združenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079968
ZOZP člen 20a. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
zvin vratne hrbtenice – primarni strah – sekundarni strah – višina odškodnine – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ker je do škodnega dogodka prišlo 16. 6. 2012, je glede nastopa zamude na strani zavarovalnice treba upoštevati 20.a člen ZOZP, po katerem zavarovalnica pride v zamudo po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
začasna odredba – pravnomočna odločitev o glavni stvari – pravni interes za izdajo začasne odredbe
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
DAVKI – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081329
OZ člen 190, 190/3. ZPP člen 199, 199/1, 199/2. ZDavP-2 člen 65, 65/2, 74, 74/4.
udeležba intervenienta – davčni inšpekcijski postopek – kazenski postopek – odmerna odločba – vrnitev plačanega davka – fiktivni stroški – zloraba položaja – neupravičena pridobitev
Družba je pravna oseba, njena dejanja pa se presojajo v luči dejanj, ki jo zanjo opravijo poslovno sposobne fizične osebe, ki so v določenem razmerju z družbo. Plačilo davka po odmerni odločbi v ugotovitvenem postopku je tudi pravno priznana škoda, za katero pa odgovarja tisti, ki je povzročil pri družbi stanje, zaradi katerega je bila k plačilu davka po inšpekcijskem pregledu zavezana. Šele v tej zvezi je pomembna pravnomočna obsodilna sodba zoper osebo, ki je v družbi zlorabila svoj položaj.
SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - začetek osebnega stečaja zoper najemnico (toženko) po zaključku glavne obravnave
V obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev, ki bi jo naj tožnik kot upnik priglasil v stečajno maso, temveč za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ki pa nikakor ni povezano s posledicami uvedbe stečajnega postopka oziroma odvisno od stečajne mase, medtem ko so vsi razlogi za odpoved najemne pogodbe obstajali že v času pred začetkom stečajnega postopka.
smrt stranke – prekinitev postopka – delitev solastnine
V skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če stranka umre, pa v postopku nima pooblaščenca, ta okoliščina pa glede pokojne A. ni podana. Iz uradnega zaznamka, ki se nahaja na sporočilu dedičev pokojnega B. o prevzemu postopka, izhaja, da naj bi A. (tudi v tem postopku) po pooblastilu zastopala njena hčerka C.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom. To pomeni, da gre za enotno terjatev, ki praviloma istočasno zapade v plačilo. Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka za celotno nepremoženjsko škodo tožeči skupno že plačala 8.500,00 EUR, kar je po pozivu sodišča tudi pojasnila, sodišče ni imelo osnove za porazdelitev plačanega zneska na tri enake dele po 2.850,00 EUR za posamezno vrsto škode.
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 6, 6/2. ZObr člen 98.c, 98.c/2.
plačilo razlike plače - vojak - javni uslužbenci - nominalna osnova za opravljanje vojaške službe izven države - misija - davki - prispevki
Tožnik je vtoževal odpravo odločbe tožene stranke, s katero mu je bil določen nominalni znesek v določeni višini na mesec, ki je predstavljal osnovo za izračun njegove plače, in sicer za čas, ko je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države na mirovno operacijo in misijo v tujino ter razliko med plačo, določeno s to odločbo in plačo, do katere bi moral biti upravičen (kot v nazivu „poddesetnik“). V izpodbijani odločbi je bil tožniku določen prenizek nominalni znesek kot osnova za izračun plače, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pripadniku v mednarodnih organizacijah in misijah se prispevki in davki (ter druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo njegove plače v času opravljanja vojaške službe izven države) obračunavajo glede na plačo, ki jo je pripadnik prejemal pred napotitvijo v vojaško službo izven države. Zato nominalna osnova ni podlaga za obračun prispevkov in davkov, temveč je to plača pripadnika v mednarodnih organizacijah in misijah v Republiki Sloveniji pred napotitvijo.
ZJU člen 85, 85/1, 101, 101/3, 101/4, 101/5. OZ člen 17. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32. ZDR člen 163, 163/2.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o usposabljanju - javni uslužbenci - pogodba o izobraževanju
V času sklenitve pogodbe o usposabljanju je bila v veljavi določba petega odstavka 101. člena ZJU, ki je določala, da ugasne obveznost uradnika, da ostane po končanem izobraževanju v delovnem razmerju pri istem delodajalcu vsaj še toliko časa, kot je trajalo izobraževanje (ker ima v nasprotnem primeru delodajalec pravico do povrnitve sorazmernega dela plačanih stroškov izobraževanja), če ga delodajalec ne imenuje v naziv ali premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Ta določba je prenehala veljati z novelo ZJU iz leta 2005 in sicer 31. 12. 2005. Ker v času po končanem usposabljanju in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba člena 101/5 ZJU in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, ki jo je opredeljevala določba člena 101/4 ZJU, je toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri toženi stranki še najmanj 2 leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu (kar se je izrecno zavezal v pogodbi o usposabljanju). Ker je to svojo obveznost kršil, mora na podlagi pogodbe o usposabljanju (in tudi v skladu s členom 101/4 ZJU) tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.
ZP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDLov-1 člen 77, 77/1.
lovska družina – pravica do združevanja – članstvo v lovski družini
Prav zato, ker sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema, je za takšno presojo relevantno, kakšni so bili pogoji in ali sta jih tožnika izpolnjevala ob vložitvi njune prošnje oziroma v času, ko je toženka odločala o sprejemu tožnikov v članstvo.
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
OZ člen 198, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355.
uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – višina uporabnine – neto tržna najemnina – poslovodstvo brez naročila – nepremičnine – predmet dedovanja – zaščitena kmetija
Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.