ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079968
ZOZP člen 20a. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
zvin vratne hrbtenice – primarni strah – sekundarni strah – višina odškodnine – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ker je do škodnega dogodka prišlo 16. 6. 2012, je glede nastopa zamude na strani zavarovalnice treba upoštevati 20.a člen ZOZP, po katerem zavarovalnica pride v zamudo po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
napotitev na pravdo – vložitev tožbe po preteku roka, ki ga je določilo nepravdno sodišče – ponovna prekinitev postopka
Pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. Ker tudi pravnomočna odločitev v nepravdnem postopku ni ovira za vodenje pravdnega postopka, glede na okoliščine konkretnega primera ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo v interesu vseh udeležencev, da se v pravdnem postopku rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, ki so bila že do sedaj odločilna ovira pri delitvi solastnine.
Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar vključuje tudi upoštevanje naročnikovih interesov glede tistih lastnosti opravljenega posla, ki so potrebne, da lahko naročnik rezultat podjemnikovega dela uporabi za namen, za katerega ga je naročil.
Če podjemnik svojo pojasnilno obveznost zanemari, odgovarja za napako opravljenega posla, čeprav njen vzrok ne izvira iz podjemnikove sfere, kadar bi s pravilno izpolnitvijo pojasnilne obveznosti napako lahko preprečil.
mandatna pogodba z odvetnikom – odškodnina zaradi nepravilne izpolnitve – vzročna zveza
Tožeča stranka mora zatrjevati in dokazati dejstvo, da bi spor dobila, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Iz dejstev, ki jih je navedla, to ne izhaja, kar kaže na nesklepčnost njene tožbe.
ZPP člen 214, 214/2, 454, 454/1, 454/2. ZIZ člen 41, 41/2.
narok – spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – ugovor – verodostojna listina – dejansko stanje – standard obrazloženosti
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in jih štelo za priznane, ker jih tožena stranka ni (argumentirano) prerekala.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 108/1. ZZZDR člen 123, 123/2.
sodne takse - pogoji za oprostitev - družinski člani
Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse upoštevati tožničino mlajšo hčer. Iz izjave o premoženjskem stanju tožnice namreč izhaja, da tožničina mlajša hči v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse še ni bila polnoletna in jo je zato tožnica še dolžna preživljati. Ker tožničina mlajša hči živi s tožnico v skupnem gospodinjstvu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri ugotovitvi višine dohodka na družinskega člana.
izločitev v korist potomcev – skupno življenje z zapustnikom – zlitje premoženja – dvogeneracijska skupnost – zastaranje dediščinske tožbe – narava zahtevka - družinska skupnost
Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da tožniki in zapustnik niso živeli v istem gospodinjstvu, vendar pa njihova skupnost vseeno ustreza pojmu družinske skupnosti v smislu 32. člena ZD. Poslovni objekt na C. je namreč predstavljal skupno družinsko podjetje. Položaj je v pravno relevantnih prvinah identičen položaju, ko gre za skupno kmetijo, pri čemer posamezniki živijo v samostojnih bivalnih enotah (npr. v ločenih nadstropjih ali stanovanjih iste hiše z ločenimi vhodi in podobno).
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
kršitev poslovne obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – škoda – pravica do povrnitve škode
Poslovna odškodninska odgovornost nastane zaradi kršitve poslovne obveznosti. Nastane torej le tedaj, če je že pred nastankom škode obstajala zaveza dolžnika, da upniku opravi neko izpolnitev.
ZIZ člen 21, 21/1, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – uradni preizkus pritožbenega sodišča – sodba presenečenja – nedovoljene pritožbene novote – sporna meja
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku opravi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali dolžnik poda ugovorne navedbe v tej smeri ali ne.
Sodišče prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno upniku posebej in vnaprej pojasnjevati vseh pravnih vidikov zadeve, saj ima upnik pooblaščenca - odvetnika, torej pravnega strokovnjaka, ki glede na zakonsko ureditev ugovornega postopka lahko predvidi tudi možnost ugotovitve ugovornega razloga, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti.
Odločitev temelji na dejstvih, ki sta jih zatrjevali stranki, in na izvedenih dokazih, zlasti izvedenskem mnenju, do katerega sta se stranki imeli možnost opredeliti. Sklep sodišča prve stopnje zato ne pomeni presenečenja v smislu „sodbe presenečenja“.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – poslovna sposobnost – delni odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo
Ob jasni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da tožb in pravnih sredstev ne vlaga nasprotna udeleženka, je napačen sklep prvostopnega sodišča o patološki nagnjenosti nasprotne udeleženke k tožbarjenju. Nasprotni udeleženki tako ni mogoče delno odvzeti poslovne sposobnosti iz razloga značajske napake (kverulantstva).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078911
SPZ člen 99. ZPP člen 7, 212, 214.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje kot pravni standard – ponavljajoče se ravnanje – negatorna tožba – enkraten poseg – protipravnost ravnanja – odškodninska odgovornost
Odločba GURS sama po sebi ne izkazuje, kje v naravi poteka meja med nepremičninami, oziroma na čigavi nepremičnini naj bi bil steber postavljen. Zato je navajanje, češ da toženki meje, kot je bila z omenjeno odločbo urejena, nista izpodbijali, brezpredmetno.
Kakšen pomen ima beseda „vznemirjanje“ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ni ključno. Bistveno je, kakšen je njen (stvarno)pravni pomen oziroma razumevanje. Vznemirjanje mora biti trajno oziroma ponavljajoče se. Enkratno vznemirjanje za negatorno varstvo ne zadošča. Okoliščina, da sta toženki na ograjni steber namontirali vrata in da je takšno stanje nekaj časa trajalo, ne pomeni, da je šlo za trajno vznemirjanje. Šlo je zgolj za enkraten poseg, katerega posledice so bile nekaj časa prisotne.
Protipravnost je, tako kot odškodninska odgovornost (oziroma v njenem okviru krivda), ena od predpostavk, potrebnih za obstoj odškodninske obveznosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi toženki poseg na stebru izvršili v prepričanju, da je ta njun, z vidika (ne)obstoja protipravnosti ni bistvena.
Besedilo 1. odstavka 72. člena ZD je drugačno od besedila 1. odstavka 64. člena ZD in dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič pri ustni izjavi poslednje volje. Če izredne razmere lahko povzročijo odstop od nujne pisnosti oporoke, ni razloga, da ne bi bil dopusten odstop od zahteve po sočasni prisotnosti oporočnih prič.