Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar vključuje tudi upoštevanje naročnikovih interesov glede tistih lastnosti opravljenega posla, ki so potrebne, da lahko naročnik rezultat podjemnikovega dela uporabi za namen, za katerega ga je naročil.
Če podjemnik svojo pojasnilno obveznost zanemari, odgovarja za napako opravljenega posla, čeprav njen vzrok ne izvira iz podjemnikove sfere, kadar bi s pravilno izpolnitvijo pojasnilne obveznosti napako lahko preprečil.
razveza zakonske zveze – procesna sposobnost stranke
Pritožnikovo slabo čustveno stanje ni takšno, da bi vzbujalo dvom o njegovi procesni sposobnosti. Zaradi pravne enostavnosti zadeve pa ta okoliščina tudi ni predstavljala resne ovire, ki bi mu začasno preprečevala, da bi se na sodišču izjavil. To navsezadnje dokazuje tudi sam postopek, v katerem je svojo izjavo podal.
SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - začetek osebnega stečaja zoper najemnico (toženko) po zaključku glavne obravnave
V obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev, ki bi jo naj tožnik kot upnik priglasil v stečajno maso, temveč za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ki pa nikakor ni povezano s posledicami uvedbe stečajnega postopka oziroma odvisno od stečajne mase, medtem ko so vsi razlogi za odpoved najemne pogodbe obstajali že v času pred začetkom stečajnega postopka.
smrt stranke – prekinitev postopka – delitev solastnine
V skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če stranka umre, pa v postopku nima pooblaščenca, ta okoliščina pa glede pokojne A. ni podana. Iz uradnega zaznamka, ki se nahaja na sporočilu dedičev pokojnega B. o prevzemu postopka, izhaja, da naj bi A. (tudi v tem postopku) po pooblastilu zastopala njena hčerka C.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom. To pomeni, da gre za enotno terjatev, ki praviloma istočasno zapade v plačilo. Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka za celotno nepremoženjsko škodo tožeči skupno že plačala 8.500,00 EUR, kar je po pozivu sodišča tudi pojasnila, sodišče ni imelo osnove za porazdelitev plačanega zneska na tri enake dele po 2.850,00 EUR za posamezno vrsto škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078911
SPZ člen 99. ZPP člen 7, 212, 214.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje kot pravni standard – ponavljajoče se ravnanje – negatorna tožba – enkraten poseg – protipravnost ravnanja – odškodninska odgovornost
Odločba GURS sama po sebi ne izkazuje, kje v naravi poteka meja med nepremičninami, oziroma na čigavi nepremičnini naj bi bil steber postavljen. Zato je navajanje, češ da toženki meje, kot je bila z omenjeno odločbo urejena, nista izpodbijali, brezpredmetno.
Kakšen pomen ima beseda „vznemirjanje“ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ni ključno. Bistveno je, kakšen je njen (stvarno)pravni pomen oziroma razumevanje. Vznemirjanje mora biti trajno oziroma ponavljajoče se. Enkratno vznemirjanje za negatorno varstvo ne zadošča. Okoliščina, da sta toženki na ograjni steber namontirali vrata in da je takšno stanje nekaj časa trajalo, ne pomeni, da je šlo za trajno vznemirjanje. Šlo je zgolj za enkraten poseg, katerega posledice so bile nekaj časa prisotne.
Protipravnost je, tako kot odškodninska odgovornost (oziroma v njenem okviru krivda), ena od predpostavk, potrebnih za obstoj odškodninske obveznosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi toženki poseg na stebru izvršili v prepričanju, da je ta njun, z vidika (ne)obstoja protipravnosti ni bistvena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079968
ZOZP člen 20a. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
zvin vratne hrbtenice – primarni strah – sekundarni strah – višina odškodnine – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ker je do škodnega dogodka prišlo 16. 6. 2012, je glede nastopa zamude na strani zavarovalnice treba upoštevati 20.a člen ZOZP, po katerem zavarovalnica pride v zamudo po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je bil 10 dni zaporedoma odsoten z dela, o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca in je tudi ne opravičil, zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vaje kandidatov za policiste, katere namen je bil, da se privadijo občutku, ko je policist obkoljen, ni mogoče opredeliti kot nevarne dejavnosti, saj je šlo za tveganje za nastanek poškodb, ki je razmeroma majhno in ne prav pogosto ter pri usposabljanju policistov še sprejemljivo, saj mora odrasla oseba, ki se odloči za tak poklic, sprejeti tudi določeno mero tveganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
začasna odredba – pravnomočna odločitev o glavni stvari – pravni interes za izdajo začasne odredbe
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
ZP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDLov-1 člen 77, 77/1.
lovska družina – pravica do združevanja – članstvo v lovski družini
Prav zato, ker sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema, je za takšno presojo relevantno, kakšni so bili pogoji in ali sta jih tožnika izpolnjevala ob vložitvi njune prošnje oziroma v času, ko je toženka odločala o sprejemu tožnikov v članstvo.
izvršilni naslov – sodna poravnava kot izvršilni naslov
Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal.
Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.
ZD člen 54, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – stroški za preživljanje dediča
Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.
ZVEtL člen 3, 13, 20, 22. ZNP člen 22. SPZ člen 107, 108.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – aktivna legitimacija – upravičen predlagatelj po ZVEtL – zavrnitev predloga –izkaz pridobitve lastninske pravice – uporaba SPZ in ZVEtL
ZVEtL je specialni predpis in je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče brez težav odpraviti, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi.
Po določilu 9. člena OZ je temeljna dolžnost udeležencev v obligacijskem razmerju izpolnitev njihove obveznosti. Toženca v postopku nista uveljavljala razveljavitve pogodbe o kratkoročnem kreditu, čeprav sta se sklicevala, da je bila ta sklenjena pod vplivom tožničinih groženj.
dodatek za deljen delovni čas - novinar - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba
Tožnica ni delala v neenakomerno razporejenem delovnem času (v določenem času ni opravljala delo preko 8 ur dnevno, v nadaljnjem časovnem obdobju pa manjše število ur), ampak je šlo za deljen delovni čas s prekinitvijo več kot eno uro. Zato tožnici pripada dodatek za deljen delovni čas v višini 15 % od osnove na podlagi določil Kolektivne pogodbe tožene stranke (po katerem novinarjem za delo v delovnem času pripadajo dodatki, in sicer konkretno za delo v deljenem delovnem času za vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro 15 % od osnove).