napotitev na pravdo – vložitev tožbe po preteku roka, ki ga je določilo nepravdno sodišče – ponovna prekinitev postopka
Pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. Ker tudi pravnomočna odločitev v nepravdnem postopku ni ovira za vodenje pravdnega postopka, glede na okoliščine konkretnega primera ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo v interesu vseh udeležencev, da se v pravdnem postopku rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, ki so bila že do sedaj odločilna ovira pri delitvi solastnine.
DAVKI – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081329
OZ člen 190, 190/3. ZPP člen 199, 199/1, 199/2. ZDavP-2 člen 65, 65/2, 74, 74/4.
udeležba intervenienta – davčni inšpekcijski postopek – kazenski postopek – odmerna odločba – vrnitev plačanega davka – fiktivni stroški – zloraba položaja – neupravičena pridobitev
Družba je pravna oseba, njena dejanja pa se presojajo v luči dejanj, ki jo zanjo opravijo poslovno sposobne fizične osebe, ki so v določenem razmerju z družbo. Plačilo davka po odmerni odločbi v ugotovitvenem postopku je tudi pravno priznana škoda, za katero pa odgovarja tisti, ki je povzročil pri družbi stanje, zaradi katerega je bila k plačilu davka po inšpekcijskem pregledu zavezana. Šele v tej zvezi je pomembna pravnomočna obsodilna sodba zoper osebo, ki je v družbi zlorabila svoj položaj.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kabelska retransmisija audiovizualnih del - veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije
Aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko retransmitiranih avdiovizualnih delih je podana le za čas veljavnega dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino. Slednje je veljavno za čas, za katerega je izdano, če ni v ustreznem postopku razveljavljeno.
Ker dedinja ni bila opozorjena, da mora do konca zapuščinske obravnave navesti vsa relevantna dejstva, od katerih utegnejo biti odvisne njene pravice do zapuščine, ji je treba navajanje teh dejstev dopustiti v pritožbi.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078896
ZDen člen 72. ZPP člen 286b.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - aktivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - odmena za korist - nezmožnost opravljanja dejavnosti - objektivna nezmožnost - oddajanje v najem - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - nečista denarna terjatev
Odškodnina po 72. členu ZDen predstavlja odmeno za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec (ali njegovi dediči) imeli, če bi takoj po uveljavitvi ZDen dobili nepremičnino v posest in bi lahko z njo prosto upravljali.
Tožena stranka je res da pravočasno ugovarjala subjektivni nezmožnosti opravljanja vrtičkarstva na sporni parceli (tj. da tožniki niso izkazali, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem za namen vrtičkarstva), ni pa navedla, da vrtičkarstvo na njej sploh ne bi bilo možno. Objektivne nezmožnosti ni mogoče enačiti s subjektivno, zato je bila trditvena podlaga tožene stranke razširjena prepozno, pri čemer tožena stranka ni navedla razlogov, zakaj tega ni mogla storiti prej.
začasna odredba – pravnomočna odločitev o glavni stvari – pravni interes za izdajo začasne odredbe
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih terjatev ob izkazani specialni neplačevitosti.
OZ člen 198, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355.
uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – višina uporabnine – neto tržna najemnina – poslovodstvo brez naročila – nepremičnine – predmet dedovanja – zaščitena kmetija
Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom. To pomeni, da gre za enotno terjatev, ki praviloma istočasno zapade v plačilo. Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka za celotno nepremoženjsko škodo tožeči skupno že plačala 8.500,00 EUR, kar je po pozivu sodišča tudi pojasnila, sodišče ni imelo osnove za porazdelitev plačanega zneska na tri enake dele po 2.850,00 EUR za posamezno vrsto škode.
Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – nova škoda – bodoča škoda – zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo – začetek teka zastaralnega roka – ustalitev zdravstvenega stanja – poravnava
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj) sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njej obseg.
Kot bodočo škodo je treba šteti tisto, katere nastanek je bil ob sojenju oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave objektivno gotov, vendar le, če je bilo to za povprečno skrbnega oškodovanca in zavezanca predvidljivo.
V primeru terjatve za plačilo nepremoženjske škode začne zastaralni rok teči, ko se oškodovančeva škoda stabilizira do te mere, da je moč govoriti o predvidljivem pričakovanju nadaljnjega stanja in zdravljenja in takrat oškodovanec izve za obseg svoje škode in ne šele takrat, ko zaključi zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079944
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 6, 6/1. ZPP člen 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-3.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - tesna povezanost zahtevkov - spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neobstoja slovenske jurisdikcije ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan.
Tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodbe plačal prvotožencu na transakcijski račun drugotoženke kot njegove pooblaščenke. Sklopa odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev se torej v veliki meri prekrivata, zahtevek pa je lahko utemeljen le zoper enega od njiju. Navedeno utemeljuje zaključek o obstoju tako tesne povezanosti zahtevkov, da ju je smotrno obravnavati in o njiju odločati skupaj skladno s 1. točko 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
kršitev poslovne obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – škoda – pravica do povrnitve škode
Poslovna odškodninska odgovornost nastane zaradi kršitve poslovne obveznosti. Nastane torej le tedaj, če je že pred nastankom škode obstajala zaveza dolžnika, da upniku opravi neko izpolnitev.
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079968
ZOZP člen 20a. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
zvin vratne hrbtenice – primarni strah – sekundarni strah – višina odškodnine – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ker je do škodnega dogodka prišlo 16. 6. 2012, je glede nastopa zamude na strani zavarovalnice treba upoštevati 20.a člen ZOZP, po katerem zavarovalnica pride v zamudo po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022150
OZ člen 132, 149, 150, 154, 154/2, 154/4, 188, 395, 395/1, 943. ZOZP člen 15, 34, 36. ZPP člen 8.
prometna nezgoda - udeležba neznanega vozila - premoženjska in nepremoženjska škoda - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO-plus zavarovanje - kasko zavarovanje - razporeditev dokaznega bremena - ugovor pasivne legitimacije - odmera višine odškodnine - ugotavljanje pravdnega uspeha
Zmotno je prepričanje pritožbe o tem, da bi prvi tožeči stranki škoda v smislu 2. člena splošnih pogojev AK - 2/06 nastala šele s plačilom popravila v nezgodi poškodovanega vozila, saj prva tožeča stranka s tem, ko terja stroške materiala in dela, potrebnega za popravilo tega vozila, uveljavlja povrnitev navadne škode, ki se v njeni premoženjski sferi odraža v posledici zmanjšanja vrednosti poškodovane stvari (132. člen OZ).
Z ozirom, da skladno s četrtim odstavkom 154. člena OZ v zvezi s 149. členom ter 150. členom istega zakona v prometni nezgodi udeležena imetnika motornih vozil v razmerju do tretje osebe odgovarjata objektivno in solidarno, se tožena stranka obveznosti povračila škode prvi tožeči stranki ob sklicevanju na izključno odgovornost drugega (neznanega) udeleženega vozila za nastanek prometne nezgode, četudi bi ta bila dejansko podana, ne more sklicevati. V posledici navedenega tožena stranka na podlagi prvega odstavka 395. člena OZ prvi tožeči stranki odgovarja za celotno obveznost, ugovor izključne krivde drugega v nezgodi udeleženega vozila pa lahko na podlagi 188. člena OZ uveljavi le v regresni pravdi med njima kot imetnikoma motornih vozil.
Zavarovalnica na osnovi AO - plus zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačilno zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (prvi odstavek 3. člena posebnih pogojev AO - plus - 06), kamor je v primeru, ko prometno nesrečo povzroči neznano vozilo na osnovi 36. člena ZOZP v zvezi s 34. členom tega zakona šteti tudi Slovensko zavarovalno združenje.
Sporno določilo distribucijske pogodbe, po kateri aktivnosti v zvezi z reklamiranjem dobavljenega izdelka izvaja tožnik, je treba razumeti tako, da je bilo potrebno soglasje toženca za posamezno akcijo. Drugačna razlaga (da je o tem lahko odločal sam tožnik) namreč ne ustreza temeljnemu načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih.