izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je bil 10 dni zaporedoma odsoten z dela, o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca in je tudi ne opravičil, zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
razlaga pogodbe – pogodbeni namen – sporna pogodbena določba – brezplačna pravica uporabe
Tožeča stranka je izpostavila spornost pogodbene določbe, zato je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotavljalo namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079944
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 6, 6/1. ZPP člen 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-3.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - tesna povezanost zahtevkov - spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neobstoja slovenske jurisdikcije ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan.
Tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodbe plačal prvotožencu na transakcijski račun drugotoženke kot njegove pooblaščenke. Sklopa odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev se torej v veliki meri prekrivata, zahtevek pa je lahko utemeljen le zoper enega od njiju. Navedeno utemeljuje zaključek o obstoju tako tesne povezanosti zahtevkov, da ju je smotrno obravnavati in o njiju odločati skupaj skladno s 1. točko 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – pravična ocena
Sodišča, ki ureja mejo, mora primarno skladno z načelom proste presoje dokazov presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde iz 77. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078920
ZKP člen 110, 224. SPZ člen 64. OZ člen 131, 131/1.
vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov – povrnitev škode – premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti – pridobitev lastninske pravice – nastanek škode
Stvari se vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, če je hramba zaseženih stvari nesmiselna in niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, pri tem pa gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
Ugotavljati je treba, ali je tožnik na zaseženih predmetih pridobil lastninsko pravico, saj je šele v tem primeru moč govoriti o nastanku škode zaradi ravnanja uradnih oseb. Tožnik bi tako moral izkazati pravno podlago, ki bi ga upravičevala kot lastnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu varnostnik zaradi manjšega obsega dela (zmanjšanja naročil) in racionalizacije stroškov poslovanja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
napotitev na pravdo – vložitev tožbe po preteku roka, ki ga je določilo nepravdno sodišče – ponovna prekinitev postopka
Pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. Ker tudi pravnomočna odločitev v nepravdnem postopku ni ovira za vodenje pravdnega postopka, glede na okoliščine konkretnega primera ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo v interesu vseh udeležencev, da se v pravdnem postopku rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, ki so bila že do sedaj odločilna ovira pri delitvi solastnine.
ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – nova škoda – bodoča škoda – zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo – začetek teka zastaralnega roka – ustalitev zdravstvenega stanja – poravnava
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj) sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njej obseg.
Kot bodočo škodo je treba šteti tisto, katere nastanek je bil ob sojenju oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave objektivno gotov, vendar le, če je bilo to za povprečno skrbnega oškodovanca in zavezanca predvidljivo.
V primeru terjatve za plačilo nepremoženjske škode začne zastaralni rok teči, ko se oškodovančeva škoda stabilizira do te mere, da je moč govoriti o predvidljivem pričakovanju nadaljnjega stanja in zdravljenja in takrat oškodovanec izve za obseg svoje škode in ne šele takrat, ko zaključi zdravljenje.
ZJU člen 85, 85/1, 101, 101/3, 101/4, 101/5. OZ člen 17. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32. ZDR člen 163, 163/2.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o usposabljanju - javni uslužbenci - pogodba o izobraževanju
V času sklenitve pogodbe o usposabljanju je bila v veljavi določba petega odstavka 101. člena ZJU, ki je določala, da ugasne obveznost uradnika, da ostane po končanem izobraževanju v delovnem razmerju pri istem delodajalcu vsaj še toliko časa, kot je trajalo izobraževanje (ker ima v nasprotnem primeru delodajalec pravico do povrnitve sorazmernega dela plačanih stroškov izobraževanja), če ga delodajalec ne imenuje v naziv ali premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Ta določba je prenehala veljati z novelo ZJU iz leta 2005 in sicer 31. 12. 2005. Ker v času po končanem usposabljanju in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba člena 101/5 ZJU in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, ki jo je opredeljevala določba člena 101/4 ZJU, je toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri toženi stranki še najmanj 2 leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu (kar se je izrecno zavezal v pogodbi o usposabljanju). Ker je to svojo obveznost kršil, mora na podlagi pogodbe o usposabljanju (in tudi v skladu s členom 101/4 ZJU) tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
Tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo ustanovljena služnostna pot. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa le to biti predmet ugotovitvenega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079473
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/8, 110/9. OZ člen 133, 133/3, 168, 168/3, 179, 393, 393/2. ZNP člen 17, 21. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT člen 14.
določitev odškodnine iz naslova ustanovljene služnosti v javno korist – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Odškodnina za škodo zaradi plinovoda kot nevarnega objekta predstavlja zahtevek zaradi grozeče nevarnosti, ki ni predmet odločanja v nepravdnem postopku v smislu 110. člena ZUreP-1, pač pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za obseg v lastninsko pravico se lahko določi kot enotno plačilo ali v obliki ponavljajočih se periodičnih plačil.
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
Toženka je predložila na unovčenje (tuj) ček tožnici (banki), ki je v ta namen od tuje banke prejela (v čeku naveden) znesek ter ga nato izplačala tožnici. Ker je bilo takšno izplačilo „z rezervo“ in je bila možna stornacija (preklic odobritve) s strani tuje banke, toženka pa je za tak primer pristala na vračilo teh sredstev, je že na tej (pogodbeni) podlagi dolžna prejeta sredstva vrniti.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar same tožnice, vendar lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
Ugotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
kršitev poslovne obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – škoda – pravica do povrnitve škode
Poslovna odškodninska odgovornost nastane zaradi kršitve poslovne obveznosti. Nastane torej le tedaj, če je že pred nastankom škode obstajala zaveza dolžnika, da upniku opravi neko izpolnitev.
Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar vključuje tudi upoštevanje naročnikovih interesov glede tistih lastnosti opravljenega posla, ki so potrebne, da lahko naročnik rezultat podjemnikovega dela uporabi za namen, za katerega ga je naročil.
Če podjemnik svojo pojasnilno obveznost zanemari, odgovarja za napako opravljenega posla, čeprav njen vzrok ne izvira iz podjemnikove sfere, kadar bi s pravilno izpolnitvijo pojasnilne obveznosti napako lahko preprečil.